Pot

Ko sem bral urednikovo e-mail sporočilo, naj napišemo članek za novo številko priloge na temo poti in romanja, sem bil na poti… Med hojo sem na svojem telefonu pregledoval pošto in bral… verjetno nič nenavadnega in posebnega, glede na čas, ki ga živimo in glede na potrebo – skoraj zahtevo – da moramo biti nenehno povezani, on-line, s svetom. V tistem me je spreletelo, da sem pravzaprav s tem početjem v drugem kraju, z drugimi ljudmi in vsebinami, kot bi sploh moral biti. Narava, vreme, stavbe, ljudje, kraji okrog mene sploh niso relevantni, ampak relativni; moje oči berejo ali gledajo povsem druge svetove.

Najbrž je zaradi hitrosti in pritiskov, da moramo vse narediti takoj, tega multitaskinga, če poskusim posloveniti bi rekel ”hkratne večstoritvenosti”, ki spreminja koncept poti v nekaj negativnega, ki nam jemlje čas in je pač nujno zlo. Gremo na pot, zato da bi prišli na cilj. Vmes je neka potrata časa. A pot ni samo razdalja med dvema točkama, pot je vsebina in je način. Če se danes navdušujemo na hitrimi avti, motorji in vlaki, ki drvijo tudi do 500 km/h, ne smemo spregledati, kaj pomeni potovati. Pojem poti ima v krščanstvu pomembno, edinstveno in globoko konotacijo, ki se ga včasih premalo zavedamo. …več (piše Aljoša Vodopivec)