Potrebujemo čas. Kako, saj ga imamo v izobilju?!

Kako je mogoče, da bolj kot smo vpeti v napredno družbo, vse več časa nam zmanjkuje?! Glede na vse tehnološke pridobitve bi človek pričakoval, da bi ogromno časa prihranili.

Ne vozimo se več s kočijami, ampak drvimo z avtomobili; pridobimo na času. Posodo nam pere pomivalni stroj in ne sami na roke; pridobimo na času. Prijatelja pokličemo preko telefona in se z njim ne dobimo osebno; pridobimo na času. Račune in položnice plačujemo preko spleta in ne stojimo v bančnih vrstah ter spet pridobimo na času.

O skrivnostni dimenziji ujetosti v čas razmišlja Toni Vrana.