Sejanje v trpljenju in žetev v veselju

“Tisti, ki sejejo s solzami, žanjejo z vriskanjem. Odhajajo z jokom, ko nosijo seme za setev; prihajajo z vriskanjem, ko nosijo svoje snope.” Citat iz knjige vseh knjig govori o delu, žrtvovanju, vložku, ki nikoli ni lahak in prijeten, ampak težak, naporen, mnogokrat se zdi brezupen. A kdor vztraja, upa in verjame, je na koncu za svoje delo in trud poplačan.

“če Bog dovoljuje neko žrtev, je to samo zato, da bi nam podelil na koncu le še večjo srečo,” v jeziku vere slednjo misel zapiše Vonč. V svojem filozofsko-teološkem blogerskem zapisu se poglablja v pojme trpljenja na eni strani ter optimizma, zaupanja, zadovoljstva, sreče in veselja na drugi.