Sita sem bede in revščine, živim v gradovih med oblaki

Se sprašujete, kaj delate v življenju narobe, saj vam kljub vloženemu trudu nikakor ne zazeleni veja, na kateri sedite? To ugotavlja tudi Polona, ki se ji po glavi stalno podijo vprašanja, odgovora pa ni.

In tako se je odločila, da bo, kljub temu, da nima denarja, delala kot prostovoljka. Pri vsem skupaj na svoji koži občuti osamljenost, zato si želi, da bi vsaj imela nekoga, ki ima veliko energije in motivacije, da bi se vsaj ven večkrat spravila in kam šla. Počuti se tako, kot bi bila brodolomec sredi otoka, ki čaka, da ga nekdo reši.

Včasih si ne zna odgovoriti niti  na preprosto vprašanje, zakaj sploh živi …