Življenje, ki se pretaka v neskončnost

"Vsak dan umiraš, vsak trenutek … si samo mesečnik," piše Vasara in ob tem opozarja, da smo brez aktivnega ozavedenja lastne akcije obsojeni na počasno in konstantno umiranje. Vpeti v igro, ki nam jo narekuje svet, se namreč oddaljujemo od sebe. Kot pravi, pa le človek z zavedanjem samega sebe umre mirno, z nasmehom na obrazu, kajti zanj smrti ni. Ve, da za odložitvijo telesa tli življenje, ki se pretaka v neskončnost.