So kradli, kradejo in bodo kradli!

Mica začenja svoj zapis s spominom na zgodbo o sinu, ki je lastni materi odgriznil svoj nos preden so ga usmrtili. Takšne in podobne zgodbe nam jasno pokažejo in nas vzgajajo v duhu poštenosti in vzgojijo zavest o tem, kaj se sme in kaj ne. In kako se ta zgodba povezuje, oziroma razlikuje od stanja slovenske demokracije? Z ozirom na kaj je naša demokracija tako posebna, zmotna in drugačna?