Ugledni pisatelji ali senilni starčki?

Te dni so, žalostno a resnično – bolj, kot kdajkoli v zadnjih letih – v ospredju medijskega zanimanja slovenski pisatelji, pesniki, esejisti in drugi intelektualci, ki se po vzoru politikov, medijskih aktivistov in navsezadnje razdeljenega ljudstva, kregarijo o levo-desnih ideoloških vprašanjih.

“Gledati na televiziji tako imenovane eminentne intelektualce, videti pa ”šopek” starih, senilnih, smešnih starčkov brez najmanjše olike, ki komajda spravijo skupaj nekaj poštenih stavkov, še tistega, ki je v tej državi vajen marsičesa, groteskno prizemlji,” piše Milena Miklavčič, ki razočarano maje z glavo nad tovrstnim triumfom nekaterih, ki bi jih morali ponaznati po njihovih umetniških delih. Pa jih ne.

“Koliko sploh poznamo slovenske literate?” se sprašuje in našteva par imen, nato pa postavi še eno pereče vprašanje: “katero prozno delo, oziroma pesniško zbirko od naštetih ste že imeli v rokah? Ali sploh veste, kaj pišejo?”  in nekje vmes ugotavlja: “Še nikoli poprej se ni tako boleče kot danes  razgaljala prav resnica o slovenski kulturi.”