Mnogi starši v zibel polagajo vsa svoja upanja, pričakovanja, lastne frustracije, neuspehe in neizživete želje

26. Maj 2017 10:22

Vsak starš seveda želi svojemu otroku zgolj vse najboljše. A mnogokrat se zgodi, da starše prevelika ambicioznost pri oblikovanju svojih otrok zanese in skušajo na njih živeti svoje neizživete sanje v prepričanju, da je to zagotovo najbolje za otroka. Želijo, da so najboljši, najpametnejši, najspretnejši, najbolj simpatični, najbolj srčkani, itd..

Bloger Kostin mozeg se je v tokratnem zapisu lotil te tematike.

…V zibel mu polagajo vsa svoja upanja, pričakovanja, lastne frustracije, neuspehe in neizživete želje. Skozi to malo, nebogljeno, nič hudega sluteče bitjece bi radi uresničili vse tisto, kar se jim je izmuznilo. Predvajajo mu Wagnerja, Chopina, Rachmaninova, potomec zagugujčka in premakne nožici, že se prebudi roditeljski ambicioznež. Morda bo pianist? Skladatelj. Snujejo se načrti za pamža, ki niti (še) ne hodi, ne govori in serje v plenico. Ob igri s kockami se porodi vprašanje – kaj pa če bo arhitekt? Ko smrklja plastični punčki snema krilce in ji skuša natakniti drugo oblekico je skorajda jasno, da bo zagotovo modna oblikovalka. Na širnem svetu najbrž ni enega človeka, ki bi za lastnega otroka, ki zlasa vrtčevsko sošolko ali pa vrstnika udari s plastičnim kladivcem, pomislil – Kaj pa če bo nasilnež? Posiljevalec. Serijski morilec… celoten zapis na blogu.

Oznake: , , ,
[TheChamp-Sharing title="Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:"]