Kdaj blog postane dolgočasen ((tudi) avtorju samemu)?

Nuša se je tokrat podala v pisanje zgodbe o razvojnih stopnjah v življenju nekega bloga in njegovega avtorja. Od začetnega entuziazma in morebitnega razkritja svoje identitete za dnevnikom, se začenja blog vedno bolj spajati z vsakdanjim življenjem, del svoje identitete oblikuješ preko njega. Pomembno postane, kaj pisati in čemu se izogniti. Tako postanejo zapisi vsak dan manj iskreni, manj “sočni”, dokler se ne začnemo spraševati, ali bi nekaj sploh objavili. Obstajajo morda pilule proti pomanjkanju kreativnosti?