“Ti ga pa pihneš”

Vsi ga kdaj “pihnemo”. Nekateri ga “pihnejo” bolj pogosto, spet drugi redkeje. Peter Filec, ki se v tokratnem zapisu dotakne te teme, piše, da je v svojih več kot tridesetih letih že nebrojkrat slišal v naslovu zapisano frazo.

Moti pa ga predvsem, ko mu to izrečejo ljudje, ki se smilijo sami sebi, ki presedijo popoldneve ob kavici ali pivu v lokalu, kjer se tikajo z vsemi kelnarcami, za katere mimogrede tudi vedo, kdaj imajo rojstni dan. Ali od tistih, kateri mu namesto dela svetujejo lenarjenje, ki bi si ga seveda privoščil, če bi imel takšno plačo kot oni.

In priznava; da pihnem ga, ker delam v podjetju, kjer me plačajo 600 evrov za sobote, nedelje, zjutraj, popoldne in praznike. In ko pridem domov se ubadam s sadnim drevjem, njivico ali kurjavo. Zato, ker nimam denarja, da bi lahko vsak dan šel v merkator po z vsemi kemikalijami pošprican paradižnik, po decembrske marelice in nekisle limone…