Javni sektor – prostor za rast plač

V uvodnem tekstu sem predstavil osnovne ugotovitve glede gibanja zaposlenih in plač v javnem sektorju. Na osnovi analize sem tudi ocenil kakšne možnosti imajo pogajalske skupine vlade in sindikatov ko se pogajajo o plačah javnega sektorja za naslednji dve leti. V tem prvem tekstu so bili izpostavljeni samo osnovni poudarki, v dodatnih člankih pa poskušam podrobneje predstaviti ter argumentirati posamezne ugotovitve.

V nadaljevanju sem nato v treh člankih predstavil nekaj definicij, kar javni sektor sploh zajema, nato pa analiziral gibanje ter obseg števila zaposlenih v javnem sektorju glede na druge države. Dotaknil sem se tudi produktivnosti v javnem sektorju v povezavi z vplivom na višino plač. Nato sem prikazal nekaj natančnejših podatkov o dosedanjem gibanju plač v JS, v zadnjem tekstu pa predstavljam predvsem možnosti, ki jih imamo pri dogovoru o bodočem gibanju plač.

V prejšnjem tekstu smo ugotovili, da je od lanskih skupnih 17,1 milijarde evrov javnofinančnih prihodkov država namenila slabo četrtino (23 %) oz. 3,94 milijarde za plače javnih uslužbencev. Na naslednji tabeli pa je prikazano, kako so se ti izdatki gibali v zadnjih letih ter tudi kakšne so realne ocene in tudi možnosti za letos ter naslednji dve leti glede na predvideno gospodarsko rast (po projekcijah UMAR). Odstopanje bi bilo lahko za kako odstotno točko, kaj več pa ne – ne navzgor (zaradi javno-finančnih omejitev), a tudi ne potrebe oz. upravičenosti, da bi bila rast nižja … več (piše: Bine Kordež)