Se EU spreminja v Zombiland?

Na televiziji in internetu smo lahko minuli konec tedna spremljali žalostne podobe skrajnega nasilja nad prebivalci Katalonije, ki so si z referendumom zaželeli samostojnosti. Povsem nerazumljivo in skregano z zdravo pametjo pa je bilo, da je Evropa gledala stran in molčala. Kakšne riti! Če Bruselj ni zmožen odreagirati, ko gre za obrambo državljanskih in političnih pravic ter spoštovanje človekovega dostojanstva, potem naj vrag vzame takšno več nacionalno skupnost!

Nekateri tam delujoči leporečniki raje na načelni ravni, ki ni obvezujoča, le všečna, obeležujejo mednarodni dan nenasilja in rojstni dan Gandhija.

Ne zavedajo se, da je bilo v trenutku, ko so policija in drugi represivni organi na ulicah in trgih s solzivcem, gumijevkami in gumijastimi naboji obračunavali z ženskami, starci, invalidi in mladoletniki, konec sanj o skupni evropski prihodnosti. Nič več ne bo tako, kot je bilo!

Španske oblasti so, pričakovano, molk mednarodne skupnosti razumele kot tiho dovoljenje za discipliniranje Katalonije. Boli me tudi brezbrižnost , mlačnost in molk slovenskih državnih organov! So mar že vsi pozabili, kako smo se počutili Slovenci leta 91?

Tisto, kar nas lahko ob dogodkih v Kataloniji in Španiji skrbi, sta prihodnost, predvsem pa demokracija v Evropi. Nezmožnost odzivanja na nedemokratične, avtoritarne in predvsem nasilne dogodke v državi članici je namreč resen signal, da z EU nekaj ni v redu. Če se je bruseljska administracija sposobna spotakniti ob vsak poljski, češki ali madžarski korak, ki jim zadiši po samosvojosti, mi ni jasno, kako so lahko molčali ob množičnih pretepanjih ljudstva v Španiji. Takšna Unija, po moje, ne deluje na načelu enakosti oziroma enakopravnosti, pač pa na nekih meni nerazumljivih kriterijih in interesih. Možno pa je, da tudi Bruselj deli EU na prvorazredne in na drugorazredne? …več (piše: Milena Miklavčič)