Se gospodarstvo res pregreva?

3. Jun 2017 08:08

Presenetljivo visoko gospodarsko rast v prvem kvartalu letošnjega leta (5,3 odstotke) poleg nadaljevanja rasti izvoza, poganja tudi krepitev domače potrošnje. To je najbolj enostavno, a tudi točno pojasnilo povečevanja domače dodane vrednosti.

Do težav pa hitro pridemo, ko želimo to rast podrobneje obrazložiti s številkami. Brali smo namreč, da sta domača potrošnja in investicije k tej rasti prispevali 4,5 odstotne točke – kar pomeni, da bi za prispevek izvoza k skupni rasti ostalo le 0,8 odstotne točke. Ker pa je izvoz naraščal še precej hitreje kot domača potrošnja, za skoraj desetino, to najbrž ne bo držalo. Zato nekaj dodatnih pogledov in številk za tistega, ki ni zadovoljen samo s prvim stavkom ocene gospodarskih gibanj.

Osnovna omejitev predstavljanja strukture gospodarske rasti po vrstah potrošnje (tako imenovana izdatkovna metoda izračuna BDP) je v tem, da objavljeni podatki o potrošnji (domača, investicije, izvoz) obsegajo tako potrošnjo doma ustvarjene dodane vrednosti kot tudi vrednost porabljenega uvoženega blaga (ta se potem na koncu odšteje). Prebivalstvo je letošnji prvi kvartal res potrošilo preko 300 milijonov evrov več kot lani (v stalnih cenah, realno, okoli 200 milijonov evrov več), a pomemben del tega je bila potrošnja uvoženega blaga, kar ni prispevalo k domači gospodarski rasti.

In enako velja tudi za investicije ter izvoz. Za oceno prispevka posamezne potrošnje k dejanski gospodarski rasti bi morali namreč uvoženi del odšteti, kar pa je zaradi prepletenosti blagovnih tokov precej težko izračunati. Po približni oceni na osnovi daljših časovnih vrst, je k skupni rasti potrošnja prebivalstva prispevala okoli četrtino (med 1 in 1,5 odstotne točke), podobno tudi investicije, izvoz pa polovico …več (piše: Bine Kordež)

Oznake: , , , ,
[TheChamp-Sharing title="Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:"]