Turčija in zahod pred trkom

Po Nemčiji, se je zaiskrilo še med Turčijo in Nizozemsko.  Potem ko Nizozemci niso dopustili pristanka letala s turškim zunanjim ministrom, ki je z ozemlja turškega konzulata v Roterdamu želel nagovoriti zbrane Turke, so iz države izgnali še turško ministrico za družino. Ta se je z istim ciljem pripeljala iz Nemčije. Okoli 1000 zbranih Turkov pred konzulatom je potem protestiralo, prišlo je do nasilja, turški predsednik Erdogan pa je proti Nizozemski, tako kot nekaj dni prej proti Nemčiji, izstrelil nekaj sovražnih besed.

Ta zadnja zaostritev je prišla zaradi želja turških politikov, da bi med svojimi manjšinami v Evropi iskali podporo za aprilski  referendum v Turčiji, kjer bodo odločali o spremembah ustave in krepitvi predsedniškega sistema, s čimer bi se povečala moč predsednika Erdogana. Evropejci nočejo videti turških politikov, ki bi sredi njihovih držav nagovarjali shode v podporo turškemu predsedniku, niti ne želijo videti takšnih shodov samih.

Moja razlaga zaostrovanja odnosov med Turčijo in nekaterimi evropskimi državami je sledeča: Turki so že dolgo tega spoznali, da jih nikoli ne bodo sprejeli v EU. Erdogan je počasi krepil konservativne sile in Turčijo želel narediti za neodvisno silo, ampak še vedno je bil naklonjen povezavam z zahodom. Potem je prišel poskus vojaškega udara. Očitno je, da so v številnih zahodnih prestolnicah želeli, da vojska zmaga, saj so se bali krepitve islamizma in tega, da bi se Erdogan spremenil v diktatorja. Po drugi strani je Putin Erdoganu podal roko. Sledil je …več (piše: Sašo Ornik)