Alenka Bratušek tarča ujetnikov lastnega sovraštva

Očitno lahko družno sodelujemo le pri uničevanju nečesa novega, je nedavno v uvodu svojega prispevka napisal novinar Dela, s katerim je stopil v bran Cerarjevi politični stranki, ki se že zelo hitro ubada s težavami instant stranke, nepreverjenimi kadri. Zadnji odmevni primer je kandidat za župana Maribora Anton Kranjc, ki je prikril, da je bil v preteklosti pravnomočno obsojen.

A, kot piše bloger Jin, se novinar ob zgražanju nad uničevanjem SMC-ja, tudi sam poslužuje istega načina poniževanja tistih, ki mu niso všeč, torej predvsem pripadnikov slovenske politične desnice.

Sicer se strinja, da je kritizerstva v slovenskem prostoru preveč. Ljudje namreč večinoma reagirajo čustveno, ne racionalno, pripravljeni so tudi zanikati, da je črno črno in belo belo, podatki jih ne zanimajo, so ujetniki lastnega sovraštva… Alenka Bratušek, je že čist primer tarče takšnega sovraštva. Toda v obzir je potrebno vzeti tudi druge stvari.

Med drugim zapiše, da ni treba biti posebej pameten, da veš da bo na hitro ustanovljena politična stranka v svoje vrste dobila tudi marsikatero gnilo jabolko. Toda predsednika stranke, ki se skuša prodati kot čist človek, zna to boleti mnogo bolj kot kakšnega kandidata za župana, ki ima veliko dela z različnimi obtožbami.