Angela Merkel – kanclerka z minimalnim vložkom in minimalnim učinkom. In kaj je prava nevarnost po njenem odhodu?

V 13. letih na oblasti se je okrog nje dogajala zgodovina. Največja kriza po 2. svetovni vojni, desetletje dolgo trajajoča kriza evra, socialna fragmentacija doma in največji migracijski val po 2. svetovni vojni.

Toda Merklova se, za razliko od nekaterih njenih velikih predhodnikov – Adenauer, Brandt, Kohl – ni izkazala kot velika voditeljica. Ne doma, ne v tujini. Že ko je prišla na oblast (2005), je prišla brez jasnih stališč in zgolj zato, ker Schröderjeve reforme še niso uspele dati rezultatov. Tudi kasneje se je izogibala jasni politični viziji in ravnanju. Na vse, kar se ji je zgodilo, je odgovarjala zgolj z minimalnim naporom in dolgim zamikom. Toliko, da je “začasno rešila” problem oziroma ga preložila v prihodnost, uvodoma v tokratnem blogu zapiše Jože P. Damijan, ki ugotavlja, da Merklova ni rešila nobenega problema. Edina stvar, za katero se je res zavzela, torej za odprtje nemških (in s tem evropskih) meja za sirske in afganistanske begunce, pa ji je eksplodirala v obraz.

In kaj je prava nevarnost po slovesu Merklove? Jože P. Damijan obrazloži v dodatku komentarja.