Asimetričnost epidemiološke krize – najbolj pesimistični so mlajši od 40 let
Za delovna mesta so najbolj zaskrbljeni tisti s podpovrečnimi dohodki. Med kritičnimi do ukrepov vlade izstopajo mladi in generacija y.
V tokratnem sporočilu prinašamo vpogled v demografske lastnosti skupin, ki izstopajo pri posameznih ključnih indikatorjih, s katerimi spremljamo odziv javnosti na epidemijo in z njo povezanimi ukrepi in posledicami. Tudi v tem pogledu je namreč očitna asimetričnost, torej izrazito neenakomerna porazdelitev doživljanja epidemiološke krize in njenih posledic. Zato se v tokratni analizi osredotočamo na tiste družbene skupine, ki so v tem ali onem pogledu najbolj prizadete, oziroma imajo najbolj negativna pričakovanja – kdo se torej s krizo najbolj spopada.
Ključni poudarki:
- 16% najbolj zaskrbljenih v populaciji predstavljajo predvsem starejši od 54 let.
- Med manj kot 10% tistih, ki menijo, da gredo stvari na slabše, izstopajo mlajši od 40 let.
- Delovno neaktivnih je še vedno več kot tretjina, več kot vsak četrti je na čakanju.
- Med zaposlenimi, ki so v skrbi za lastno delovno mesto, prevladujejo tisti s podpovprečnim osebnim dohodkom.
- Negativna občutja doživljanja krize se povezujejo predvsem z negativnimi pričakovanji glede finančnega stanja in potrošnje.
- Nad ukrepi vlade za ublažitev posledic krize so najbolj razočarani predstavniki generacije Y (starost med 36 in 45 let).
- Ukrepe vlade za zajezitev širjenja kot prestroge v večji meri ocenjujejo mladi.
Več podrobnosti tukaj.