Blogerji, vabljeni na kolesarjenje

Datum: sobota, 15. avgusta, nula-sedem
Ura: 09:00 CEST
Izhodišče: železniška postaja Šentjur

Dolžina poti bo prilagojena glede na strukturo udeležencev, gre pa za malo bolj oreng turo.

Udeležencem bom zagotovil napajanje na vsaj treh postajah, na koncu pa tisto, kar je omenjeno na koncu spodnjega osnutka predlagane ture.

TdK bomo pričeli Šentjurju pri najlepše urejeni železniški postaji v Sloveniji. Šentjur leži 10 km vzhodno od Celja ob dvotirni glavni železniški progi, nekdaj imenovani Južna železnica. Blizu je tudi avtocesta LJ-MB, ki je oddaljena 5 minut. Odcep za železniško postajo, kjer je dovolj prostora za parkiranje, se nahaja ob magistralki Celje – Rogaška Slatina pri Petrolovi črpalki, kjer lahko  uredite  ustrezen  pritisk v vaših zračnicah.

Da bomo bolje spoznali mesto, kjer je naše izhodišče, se bomo napotili preko magistralke v smeri kažipota za avtocesto. Pri semaforiziranem križišču bomo zavili desno, prav tako v smeri avtoceste. Čez 400 m bomo prišli do trismernega semaforiziranega križišča pri katerem je na velikem podstavku kip žrtvam I. in II. svetovne vojne. Tam bomo zavili desno in nadaljevali navkreber v šentjurski Zgornji trg. Predlagam, da postojimo pri najlepši hiši. Na plošči bomo prebrali, da gre za hišo, kjer je ustvarjala dinastija skladateljev Ipavcev. Na plošči na drugi strani ceste bomo prebrali, da je bil tam rojen narodni heroj in komandant NOV Dušan Kveder – Tomaž. V tem času bomo že nabrali dovolj sape, da se zapodimo še v klanec po katerem pridemo do najvišjega predela naselja Šentjur z imenom Botričnica, kjer bomo nadaljujevali 2 km v smeri poteka ceste.

Pri priključku na regionalno cesto bomo zavili desno. V daljavi bomo videli Boč z značilnim oddajnikom. Med velikimi nasadi jablan bomo čez 2 km prišli v Hotunje, kjer je bil rojen kartograf Blaž Kocen in takoj po železniškem prehodu zavili desno za domačijo, kjer je bil rojen blaženi Anton Martin Slomšek. Do »ke« je približno 1 km.

Od Slomškovine se bomo vrnili kakšnih 150 m, kjer bomo med nasadi jablan zavili desno in vožnjo nadaljevali 3 km mimo hiš z oznakami Podgaj do oznake Sp. Ponkvica, ki se že nahaja v občini Šmarje pri Jelšah. Zavili bomo levo in vozili po lokalni cesti kakšne 3 km proti vzhodu, vse do spečega šmarskega lepotca – dvorca Jelšingrad iz 15. stoletja. Nadaljevali bomo do Šmarja pri Jelšah in če ste za štos, se bomo odpravili do ploščadi na Aškerčevem trgu ter se poklonili prangerju Homo Humanus, ki je posvečen satiri. (Rogaška Slatina s termalnim zdraviliščem in znamenito steklarno je oddaljena 11 km proti vzhodu)

Potlej bomo ob glavni cesti zapeljali v rahel klanec in po 200 m zavili proti Sv. Štefanu. Cesta se bo kakšen kilometer in pol vzpenjala. Sledili bomo smerokazom za Cerovec, Rakovec in nazadnje za Lipovec. Po rahlem spustu boste bomo uzrli Kozjansko morje oz. Slivniško jezero. Ob stiku z regionalno cesto bomo zavili levo in čez 2 km upoštevali smerokaz za Hrastje. Vzpetino Žusem, katere vrh krasita kar dve cerkvi – ena je posvečena sv. Valentinu, pomladnemu svetniku, ki ima ključe od korenin, bomo obšli ob zahodnem in južnem vznožju. Po 4 km, med katerimi bomo vozili tudi mimo kamnoloma, se bomo ustavili v Dobrini. Kakšnih 30 m desno od ceste boste se bomo osvežili v Grajskem vrelcu – izviru zdravilne vode. Z obnovljenimi močmi bomo nadaljevali do zaselka Žamerk, kjer bomo videli avtohtono s slamo krito hišo, če pa se bomo ozrli proti Žusmu, bomo videli zlovešče ruševine nekdaj mogočnega gradu. Morda vam povem kakšno iz zakladnice legend grofije žusemske. Vseeno  priporočam, da se na tem odseku nikakor ne obirate, da vas ne bo za kakšnim ovinkom naskočil duh razbojnika Guzaja oz. Kozjanskega Robin Hooda, ki menda straši še dandanes. S pospeškom bomo torej nadaljevali skozi Loko pri Žusmu, mimo Zgornjega in Spodnjega Tinskega ter v Sodni vasi zavili desno proti znanemu zdraviliško-turističnemu središču Podčetrtku. (v 3 km proti zahodu oddaljenem Olimju je samostan, tretja najstarejša lekarna v Evropi, premorejo pa tudi čokoladnico, pivovarno, golf igrišče, …)

Po le 300 m vožnje po glavni cesti bomo zavili desno in po 1,5 km prispeli do vznožja žal propadajočega gradu po katerem je prej omenjeni kraj dobil ime. Spustili se proti lepo urejenemu trgu in na glavni cesti, ki teče tik ob bodoči schengenski meji, nadaljujevali dolvodno ob Sotli. Na poti do 11 km oddaljene Bistrice ob Sotli bomo potovali skozi Imeno, kjer se konča omrežje Slovenskih železnic, in obšli Sedlarjevo, kjer se je na slovensko ozemlje na legendarnem pohodu prebila XIV. divizija. Pred samo Bistrico se bomo rahlo povzpeli. Na levi bo sicer odcep do Kumrovca, a mi bomo nekaj sto metrov naprej zavili desno – smer Kozje. Če se boste ozrli na levo, boste ozrli romarske Svete Gore. Po 6 km bomo prispeli v Podsredo, ki je zaradi ohranjene trške arhitekture naselbinski spomenik, ohranjen pa je tudi še pranger. Sicer ni v smeri, a če si lahko odtrgate četrt ure, se vam splača zaviti še k najlepšemu romanskemu gradu pri nas, ki datira v 11. stoletje in kjer bi bili za svoj trud nagrajeni s čudovitim razgledom.

V nadaljevanju bomo po široki cesti potovali skozi Kozje in tik pred Lesičnim bomo zavili desno do Pilštanja, ki je svoje vrhunce doživel že pred davnimi stoletji. Tam se, če boste to prej pozabili, pri tamkajšnjem prangerju spokorite za kakšen greh, ali pa preberite kakšno rimo, če ravno ne boste naleteli na katerega od udeležencev literarnega festivala Pranger. V Lesičnem bomo pri Peilenstein pubu, ki nosi nekdanje ime Pilštajna, zavili na  cesto proti 10 km oddaljeni Planini pri Sevnici. Kmalu vam bo postalo jasno, zakaj se je nekoč ta predel imenoval Uhrwald – pragozd. Pred soncem vas bo na vaši levi strani varoval masiv Bohorja, ki sega preko tisoč metrov nad morjem. Pokrajina se bo nekoliko razprla v brigadirskem Šentvidu pri Planini (611 m), kjer sta se na skrivaj poročila Friderik Celjski in Veronika Deseniška. Valovita cesta do Planine vas bo vodila mimo mogočnih pečin, kamor vodi tudi križev pot. V središču Planine je nekdaj domovala avtorica romana Danes grofje celjski in nikdar več – Ana Wambrechtsammer, ob kakšni drugi priložnosti pa se lahko seznanite z zgodovino Kozjanskega, saj premorejo muzejsko zbirko NOB in unikatno etnološko zbirko.

Verjetno se nam bo takrat že malo poznala utrujenost, zato bo prav prijetno del spust z Montparisa, kot se je nekoč imenovala Planina, po glavni cesti mimo odcepa za Jurklošter oz. Rimske Toplice. Kakšen kilometer izven Dobja, ki je središče občine z le tisoč prebivalci, bomo z glavne ceste zavili levo proti slabe 4 km oddaljenem Kalobju. Nekaj pred tem naseljem boste okusili še zadnji vzpon, ki pa ga bo zopet poplačal pogled z obzidja tamkajšnje cerkve, kjer so bili ustvarjeni malo znani baročni kalobški rokopisi. Po lokalni cesti se bomo v bližini naravovarstvene-ekološke kmetije Planinca spustitili v dolino. Šentjurju se bomo zopet približali z juga skozi sotesko med Resevno in Rifnikom, ki slovi po arheoloških najdiščih in pridelovalcu vin po sonaravni metodi Aciju Urbajsu. Po prečenju reke Voglajne, ki velja za enega mejnikov Kozjanskega, bomo zapeljali v podvoz na koncu katerega je lokalna slaščičarna, kjer vas bom za uspešno prevoženo pot nagradil s sladoledom.