Če gremo še enkrat na predčasne volitve, bomo končali z istim problemom

Oziroma, dvema. SDS in Levico.

SDS je problem, ker ima toliko nasprotnikov, ki pod nobenim pogojem nočejo sodelovati z njimi. Razumljivo. Toda, to pomeni, da ob številu poslancev, ki jih imajo, zelo zmanjšajo prostor možnosti sestavljanja koalicije brez njih. Levica je problem, ker noče izdati svojih načel, ima pa veliko poslancev, brez katerih leva sredina ne more sestaviti koalicije, hkrati pa je tudi očitno, da marsikomu proti sredini ne diši sodelovanje z njimi. Dobro se vidi, da bi Šarec raje NSi, kot Levico, kar prvi močno krepi pogajalsko moč.

Gremo na še ene predčasne volitve, si mislite. Eh, rezultat bo podoben. Prvič, SDS je pri stropu in lahko pridobi le, če drugi ne gredo na volitve. Kakšna je možnost, da bi imeli še nižjo udeležbo? Mogoče, za odstotek ali dva, a to je vsaj po mojem mnenju tudi vse. Razmerje med SDS z njihovimi potencialnimi zavezniki in vsemi ostalimi ostane približno enako. Okvirno 35 proti 53. Levica ni naredila nič, da bi bistveno poslabšala ali izboljšala svoj rezultat. Govorimo o 7-10 poslancih.

Treba je samo znati računat. Kar ostane, je problem. Nič se ne spremeni, če se razmerja med SMC, LMŠ, SD, DeSUS in SAB spremenijo. Skupen seštevek je pomemben.

Zadnja anketa Episcentra to potrjuje. SDS ima maksimalni doseg, med tistimi, ki bi se volitev udeležili, pri 27,8%, realnega pa pri 25,7%. LMŠ 23,7% in 13,4%, SD 19,5 in 12,4 in tako dalje. Le DeSUS-u slabo kaže. Očitno se je na njihov račun okrepila Stranka Alenke Bratušek. Velika razlika med maksimalnim in realnim dosegom kaže, da so možni veliki premiki, razen pri SDS-u, ki je zabetoniran. Na novih volitvah se bi lahko zgodilo, da bi vlogo Marjana Šarca prevzel kdo drug. Alenka Bratušek ali Dejan Židan …več piše Sašo Ornik