Diskriminatoren seznam počitniških knjig
(Piše: Marko Šuster)Poletni čas je idealna priložnost, da v roke vzamemo kakšno knjigo, za katero je med letom zmanjkalo časa. Ob tem se nam pred očmi verjetno izriše stereotipna predstava ležanja na plaži s knjigo v roki (čeprav ne razumem, kako lahko ljudje sredi največje vročine berejo na plaži; meni ni nikoli uspelo prebrati več kot nekaj strani). Vsakič pa se v času pred dopusti oglasijo knjigarne z raznoraznimi nasveti za zanimivo branje. Sicer sem sam nekoliko skeptičen do takšnih predlogov, ampak verjetno znajo komu koristiti. V poplavi knjig različnih žanrov je pač dobro imeti neko pomoč pri izbiri. Problematično se mi zdi nekaj drugega.
Ob listanju brezplačne revije o knjigah Bukla sem zasledil dvostranski oglas knjigarne Felix, ki nam predstavlja knjige, ki naj bi jih letos vzeli na dopust. Zanimivo pri tem seznamu pa je, da je ločen na več kategorij, med katerimi se bi izpostavil sledeče: zanjo, zanj, za oba in za otroke. V redu, otroške so namenjene specifični populaciji, otrokom. Knjige za oba bi naj obravnale tematike, ki zadevajo oba spola, kot npr. vzgoja otrok, odnosi med partnerjema, družinske zadeve itd. Zatakne pa se pri razlikovanju na “moške” in “ženske” knjige. Zaposleni v knjigarni torej predpostavljajo, da vedo, kaj zanima vse slovenske ženske in kaj moške.
No, pa pojdimo skozi ponudbo knjig “zanjo“. Najprej je tu knjiga z naslovom Novo rojstvo, ki govori o življenju transseksualke Salome. Nadalje je tu Bikini, shrljiva zgodba o izginotju manekenke. Tretja po vrsti je Strastna zapravljika, kateri je dodana še Strastna zapravljivka osvoji Manhattan. Naslova romanov verjetno povesta vse o vsebini. Kot zadnja na seznamu pa je knjiga Peta avenija 1, “čustvena in zabavna družbena satira o petih na prvi pogled zelo različnih ženskah.” Omenjene knjige bi lahko dali pod skupni imenovalec “lahkotno branje”, saj najdemo na seznamu resnično izpoved, srhljivko, ljubezensko zgodbo itd.
Kaj pa se skriva na seznamu “zanj“? Morda kaj o avtomobilih ali športu? Nak, prva na seznamu je knjiga Novemu kapitalizmu naproti nobelovega nagrajenca za mir Muhammada Yunusa, ki govori o prenovi kapitalizma z uveljavljanem socialnega podjetništva. Vsekakor poučno branje. Naslednja je knjiga Poslednji evangelij, “vznemirljiva pustolovščina, polna presenetljivih obratov, kjer se prepletata stara zgodovina in sodobna odkrija”. Zatem sledi Medicina v primežu podkupnin, “šokanten dokument o zakritem vplivu farmacevtske industrije na razvoj in uporabo zdravil v medicini”. Če že ni nič o športu ali avtomobilih, pa je prisotno vsaj nekaj seksa. Fucking Berlin je avtobiografska izpoved prostitutke. Kot zadnja pa je na seznamu knjiga Gaudijev ključ, “razburljiva kriminalka v slogu Da Vincijeve šifre”. Ta seznam vsekakor zajema širše področje kot pri ženskah, saj med drugim vključuje tudi politične in družbene teme.
Kaj bi lahko razbrali iz predlaganih seznamov za oba spola? Ženske kot kaže ne zanima branje o “resnejših” temah, ampak raje posežejo po literaturi, kjer ni potrebo posebej naprezati možganov in jim branje služi samo za zabavo oz. za zabijanje časa na plaži. Za moške pa se poseganje po lahkotnejših temah očitno ne spodobi . Kot glava družine mora moški tudi na dopustu širiti svoja obzorja in tako ohranjati intelektualno prevlado nad žensko, ki mora ostati nevedna. Seveda malce karikiram, ampak vsekakor se mi zdi ta seznam v neki meri diskriminatoren, saj na podlagi stereotipov zarisuje razmerja med spoloma.
Naj se razumemo, nič nimam proti branju “lahkotnejših” romanov, kot so omenjeni zgoraj. Vsakdo naj si izbere knjige po lastnih željah. Sam sem bolj zagovornik načela, da je vseeno bolje, če ljudje berejo takšne knjige, kot pa da že nekaj let sploh ne odprejo ene same knjige. Z opisanim seznamom sem želel zgolj pokazati na razliko v pojmovanju tega, kaj naj bi zanimalo ženske na eni in moške na drugi strani. Prepričan sem, da bi marsikatera ženska raje posegla po kakšni knjigi iz seznama “zanj“, na drugi strani pa verjetno številne moške na dopustu zanima vse drugo kot prenova kapitalizma.
Marko Šuster