Dokler živiš – živi!

“Največ ljudi umre že v tem življenju.” (Rudi Kerševan) Dnevi, ki je za nami, so bili bolj kot ne v znamenju smrti oziroma dogodkov, ki so povezani z njo. Še dolgo – in prav je tako – se bo govorilo o dokumentarnem filmu, ki ga je novinar dr. Valentin Areh pripravil o nekdanji JLA.

Med gledanjem sem zadrževala sapo, pa ne toliko zaradi tega, ker so se ob posameznih kadrih ponovno budili nekateri že pozabljeni spomini, temveč zato, ker sem se ves čas čudila, kako je mogoče, da se ta dokumentarec, ki je brutalno odkrival marsikaj, kar so tako imenovane ”zdrave sile” že leta in leta skrivale, sploh lahko vrti na naši nacionalki.

Že naslednji dan se je izkazalo, da je imel Jože Smole še kako prav, ko je nekoč izjavil, da so novinarji družbenopolitični delavci, ki so zavezani marksizmu in leninizmu. Boleče in neizprosno je udarilo, da več kot štirideset let kasneje njegove besede še zmeraj niso izgubile na pomenu, saj so, meni nič tebi nič, na naši ljubi javni televiziji vrgli ta dokumentarec v bunker … več (piše: Milena Miklavčič).