Dr. Žiga Turk: Moj zdravnik medicinski kulak?

158 milijonov evrov, ki so jih zdravniki v devetih letih spravili v žep v svoji popoldanski zasebni praksi, je na prvi pogled vredno zgražanja proti zaslužkarjem nastrojene javnosti.

A kaj se pravzaprav skriva za to številko in moralističnim faušijskim zgražanjem nad nekom, ki je “dobro zaslužil”?

Očitno je povpraševanje večje od ponudbe in ko gre za zdravje ljudi je zadovoljitev “potreb na trgu” verjetno še toliko bolj prioritetna.

Skeptik bi odgovoril, da naj te potrebe zadovoljijo znotraj sistema javnega zdravstva, ker očitno imajo zdravniki dovolj časa, da v popoldansko prakso odhajajo spočiti.  A to je le glas nepoznavalca, ki ne ve, da zavarovalnica javnim ustanovam (molnišnicam, zdravstvenim domovom) plača točno toliko zdravstvenih posegov (pregledov, operacij itd.), kot to določa pogodba, oziroma je na voljo denarja. In nič več.

Uganili ste, tega denarja ni dovolj za zadovoljitev vseh potreb bolnikov in tu, ne pa v preobremenjenosti zdravniškega osebja, se skriva tudi problem čakalnih vrst.

To vedenje je bistveno za razumevanje popoldanskega zdravniškega dela, gonjo proti katerem dr. Žiga Turk primerja s kolhozniškim sistemom: “V Sloveniji je duh kolhoznih partijskih funkcionarjev še živ. Živijo v prepričanju, da so slovenski zdravniki bolj zabiti od kmetov, ki na ohišnicah pridelajo debel krompir.”

Preberite njegovo slikovito primerjavo in rešitve, ki jih predlaga.