Družbena (ne)moč protestniškega gibanja

V  Sloveniji se zdi, da po padcu Janševe vlade protestniški val nekoliko pojenja in zastavlja se vprašanje, ali so vstajniška gibanja uresničila namene, zaradi katerih so nastala in dosegla cilje, za katere so se borila.

Potem, ko se po konstruktivni nezaupnici Janezu Janši karte znotraj državnega zbora zgolj nekoliko premešale in so nekatere stranke zgolj zamenjale stolčke, se zdi, da so protesti do sedaj dosegli zgolj dekorativne spremembe. Ob aktualnem 75% upadu udeležbe glede na prejšnjo vstajo pa je vprašanje, ali naboja za korenitejše družbene spremembe ostaja dovolj.

“Dokler se protesti ne bodo osamosvojili in si našli svojo lastno pot in po njej pogumno krenili naprej, bodo zgolj instrument leve in desne oligarhije hkrati, ki se bosta preko protestov spopadali za vire, vpliv in nadzor nad vsemi družbenimi sistemi,” meni Pohajalka, ki v svojem zapisu obravnava dobre in slabe strani, ki so jh prinesli protesti. (foto: Matic Štojs)