Epska olimpijska drama za športno zgodovino

(Piše: Boštjan Leskovar) Lahko športnik na olimpijskih igrah doseže kaj večjega od zlate medalje? Petra Majdič je dokazala, da lahko. Dan po tekmi je še vedno težko zbrati misli o tem, kar se je dogajalo pred, med in po olimpijskem sprintu. Zato pa je toliko bolj prijetno prebirati naslove vseh novic, ki so jih slovenski in tuji mediji namenili Petri. Povsem nenačrtovano in nehote je spisala neverjetno olimpijsko zgodbo, ki se bo v spomin vtisnila bolj kot »le« medalja. Nekako tako si predstavljam tisti pravi »olimpijski trenutek«, ki presega meje športa in postane inspiracija pri premagovanju vsakdanjih težav za mnoge izmed nas.

Slovenski olimpijski »dan D«, kot so 17. februar poimenovali športni novinarji  se je začel šokantno. Nepredstavljiva smola, nesreča ali samo površnost organizatorjev so bili krivi, da smo Slovenci v nekaj urah pokazali toliko čustev, kot jih morda nismo še nikoli. Jeza, žalost, obup in druge negativne misli bi najbrž prevladale, a Petra tega ni dopustila. Njena pot do finala je v nas prebujala vse več pozitivnih čustev. Z uvrstitvijo v finale je vsaj zame že postala zmagovalka. Za vse kar se je dogajalo naprej nimam besed. Ne vem kdaj sem nazadnje čutil toliko zadovoljstva ob športnem uspehu, a se hkrati veselil tako »tiho«. Drama s spravljivim koncem za Petro in navdihom za vse nas. So stvari, ki so enostavno neprecenljive in so zmage, ki se ne morejo izraziti v zlatu.

Zanimivo bo videti kako bo Petrina junaška zgodba vplivala na njeno priljubljenost med športniki olimpijci. V času OI poteka tudi izbor športnika, ki bo novi član komisije športnikov pri MOK-u. Ena izmed devetih kandidatov oziroma kandidatk za to mesto je tudi Petra Majdič. Vsekakor Petra uživa veliko prepoznavnost in naklonjenost doma. Prestižni nagradi »Slovenec leta« bo najbrž sledilo še kako priznanje. Sicer pa posebno priznanje Petri dajejo tudi vsi oboževalci raznih facebook strani. Največja izmed njih ima danes 28.000 oboževalcev, pred dnevi le 12.000. Morda bo tudi zaradi tako pozitivnega  odziva javnosti Petra lažje našla še dodatne motive za nadaljevanje športne poti. Slovenski šport jo še kako potrebuje.

Upam, da bodo navdih v dosežku Petre našli tudi drugi slovenski športniki. Očitno obstajajo stvari, ki jih tudi slovenski navijači znamo ceniti bolj kot zmage, medalje… Zato ni potrebno, ob vseh lastnih pričakovanjih, športniku nositi še breme celotne Slovenije. Nismo ravno znani po tem, da bi z lahkoto obvladovali pritisk največjih tekem. Morda je razlog ta, da smo kot majhen narod vedno znova v situaciji, ko nekaj izbrancev nosi vse upe celotne države. Pritisk je posledično večji, kot pri tistih velikih nacijah. ZDA pošiljajo v »boj za medalje« na desetine športnikov, ki  so kot po pravilu prepričani v svoj uspeh. O neuspehih ne razmišljajo, predvsem pa uživajo v tem kar počnejo. Je razlika resnično v zmagovalni mentaliteti s katero odraščajo ali pa gre le za večjo bazo? Nekaj je zagotovo, morebitno (slovensko) pomanjkanje zmagovalne miselnosti je Petra povsem nadomestila s pogumom, odločnostjo in neverjetno željo. Lastnosti, ki ne naredijo le zmagovalcev, ampak heroje.

Za konec še zmagovalna misel enega izmed zvezdnikov teh iger, ki je v svoji karieri osvojil že sedem olimpijskih medalj. Apolo Anton Ohno je na twitterju objavil to »zmagovalno« misel. “If I have given my all and still do not win, I haven’t lost. Others might remember winning or losing; I remember the journey.”  Pa naj še kdo reče, da štejejo samo medalje.

Boštjan Leskovar

Boštjan Leskovar je športni podjetnik, rekreativec, športni navdušenec in avtor bloga Športne vizije 2. Kot pravi sam:“šport piše najboljše zgodbe, najbrž tudi zato blogam o športu. In zgodbe so najboljša hrana za tržnike. Moj blog z vedno delovnim naslovom Športne vizije 2, je moj pogled na šport skozi oči tržnika. Boštjan je del ekipe gostujočih blogerjev na Drugem svetu.
Boštjan na Drugem svetu spremlja dogajanje na Olimpijskih igrah v Vancouvru.