Frane Milčinski – Ježek: Preprosta ljubezen

Nova, krepko razširjena in dopolnjena izdaja Preproste ljubezni, ki je bralce prvič nagovorila leta 1988, se tokrat oklepa spomina na 20-letnico avtorjeve smrti. Komedijant, ki je znal do solz nasmejati svoje poslušalce celo v situacijah, ki so bile daleč od smešnih, je slovel (in še vedno slovi) po svoji hudomušnosti in preproščini, s katerima je še intenzivneje zadel glavico na žebljico.

Preprosta ljubezen poleg že znanega Ježkovega opusa postreže še s skoraj dvema stotoma novih besedil: od pesmi, reklamnih verzov in konferans do balad, satir in popevk, prav vseh prežetih z avtorjevim pronicljivim pogledom na svet in neizmernim talentom všečnega prevračanja besed. Čeprav dolgo pozabljen s strani literarnih kritikov, si je Ježek samohodsko oblikoval ime nespornega zaljubljenca v življenje, najsi je bilo rožnato ali pa blatno.

Sprehod med Ježkovimi spretnimi verzi in iskrivimi domislicami polepša še tako mračen dan, prvotna preprostost pa le ni tako preprosta, saj dostikrat skriva globlji pomen, in prepričana sem, da bi cenzorsko sito v prejšnjem sistemu zaustavilo marsikatero pesem. Preprosto zaljubljeni pa smo iz dneva v dan ob njegovih večnih verzih iz Ne čakaj na maj, Ko gre tvoja pot od tod, Mojčine in Kekčeve pesmi, Ko boš prišla na Bled … »Tako! Veselja na presežek žele vam vsi in tudi Ježek!«

Ada Zupančič