Grška kriza: upor razžaljenih

Papandreu je pogumen možakar in verjetno celo vizionar , ki je presenetil vse. Evropi je namreč končno pokazal prst. Glede na to, da je vendarle prišlo do dogovora po katerem so mu banke pripravljene pozabiti kar pol dolgov, bi pričakovali, da je dvignil palec, pa ga ni. Pokazal je sredinec in na ta način dal vedeti, da se igre v kateri hočeta Merklova in Sarkozy kar sama držati njegove karte v rokah, preprosto ne gre več.

Slej ko prej se je moralo zgoditi kaj takega in čudi me, da do “upora razžaljenih” ni prišlo že prej. Evropska politična srenja, ki se zdaj naslaja ob grških težavah, je, kljub temu, da jih je tudi sama solidarno pomagala ustvariti, od živčnosti očitno pozabila, da ima opravka s suvereno državo. Evropa še vedno niso Združene države, kjer center odloča o življenju v provincah, ampak združenje samostojnih držav in prav lahko se zgodi, da tudi to ne bo več dolgo. …več (piše: Robert Kaše)