Zgodba leta: Bložki krožki – mit ali realnost?
Eden prvih vtisov, ki jih tudi naključni obiskovalec dobi na kateremkoli blogu, je raznolikost napisanega. Tako po obsegu kot po vsebini in morda še najbolj po načinu izražanja. Če se mladostnih let spomnite le še z rahlo oroselimi očmi, potem je za vas novodobna »wtf« latovščina, ki jo zasledimo tudi v blogih srednješolcev in osnovnošolcev, verjetno neprebavljiva. In ob tem bi si zastavila vprašanje: kdaj se iz te grde pokvečene jezikovne gosenice razvije metulj? Pa naj bo to čudoviti koprivar ali pomlad prinašajoči citronček, nočni pavlinček, kak veščec, ali pa navaden molj. Zdi se, da se način izražanja s koncem srednje šole nekako artikulira. Drugi, nekoliko subtilnejši vtis, je, da obstajajo neformalni in neoklicani krožki blogerjev, ki se medsebojno obiskujejo in komentirajo, z drugimi konci blogosfere pa se ne ukvarjajo kaj dosti. In vsaj na eDiju sem pri teh krožkih dobila vtis, da so prav tako nekoliko starostno definirani, in da je prav tako pomemben tudi spol članov krožka (čeprav mi, odkrito povedano, kakega prav moškega niti ni uspelo izslediti).
In kako obstoj takih krožkov preveriti? Možnosti je več. Recimo, da bi razposlala ankete. A zbrani odgovori bi bili pristranski. Potem: za vsakega posameznega blogerja bi si prepisala seznam e-prijateljev, a ko te sezname primerjam med sabo, vidim, da vsebujejo od nekaj do več kot 100 imen, in to tudi pri nekaterih zelo malo aktivnih blogerjih. Rezultat torej ne bi bil aktualen. Kaj pa medsebojna obiskovanja? Če posameznik ni logiran, se tega ne da spremljati, poleg tega lahko pasivno spremljaš veliko blogov preko zapisov svojih e-prijateljev in tega spet nihče ne more beležiti.
Torej: komentarji. Čeprav se ponekod v drugih delih blogosfere pogosto dogaja, da se blogerji z vsebinsko praznimi komentarji le »pofočkajo« pri fensi soblogerjih, toliko da pokažejo, da vejo, kdo je »in«, se mi po slabih dveh mesecih bivanja na eDiju zdi, da je tu v glavnem bolje. Večina komentarjev, vsaj v blogih, ki jih redno spremljam, ima neko vsebino, diskusije, ki se razvijejo, so pogosto tehtno dopolnilo osnovnemu zapisu, če je že kak vsebinsko šibek komentar, pa gre v glavnem za prijateljsko bodrenje. Vse to torej nakazuje, da se komentarji pojavljajo praviloma le takrat, kadar obstaja neka pozitivna afiniteta med piscem posta in komentatorjem. Analiza tovrstnih povezav bi nam torej vsaj do neke mere lahko odgovorila na zgoraj zastavljena vprašanja.
Najprej sem tako na Uredništvu zaprosila, da mi posredujejo podatke o tem, kdo je komu v enem mesecu (dec 07) kometiral, za morebitno razjasnitev krožkov pa še, kakšna sta spol in starost avtorja. Ob ustreznih zagotovilih, da podatkov ne bom zlorabljala, so mi jih tudi poslali. Najprej sem jih morala prečistiti, zavreči vse pod 7 in nad 80 let, izločiti vse avtokomentarje, nato pa so bile oblikovane vhodne tabele za različne analize. V podrobnosti se tu ne bi spuščala, igračkanja je bilo veliko, naj komentiram le dva priložena grafa.
Graf s krogi preprosto prikazuje starost komentatorja v odvisnosti od starosti avtorja zapisa. Velikost kroga je sorazmerna številu komentarjev. Najbolj opazna je orjaška samozadostnost generacije <20. Med starejšimi vidimo precejšnjo generacijsko razpršenost avtorjev zapisov in komentarjev. Skoraj nikakršnega komentiranja s strani <20 ne doživljajo starejši soblogerji, ki pa vendarle tu in tam pokomentirajo tudi zapise tistih <20, kar se kaže navpično nad <20 zgostitvami. Nek krožek ze zdi, da se oblikuje tudi iz blogerjev med 30 in 40, če podrobneje pogledamo zgostitve okoli diagonale, je pri njih precej opazno, da pogosto prihaja do komentiranja kakim 5 let mlajšim.
Za večjo sliko kliknite na graf
Drevesasti graf pa je nastal na malce bolj zapleten način. Vsak komentar je bil vzet kot pokazatelj povezanosti med avtorjem in komentatorjem, na koncu se je iz tega naredilo vhodno tabelo, kjer je bilo prikazano, koliko komentarjev posameznega soblogerja je dobil posamezni avtor v mesecu dni. In v naslednjem koraku je bila izračunana podobnost med avtorji zapisov glede na to, kateri komentatorji in s koliko komentarji so se pojavljali na njihovih blogih. (Za tiste, ki jim je bolj domač tehnični jezik: šlo je za multivariatno analizo hierarhičnega klastriranja z uporabo Bray-Curtisovega indeksa za primerjavo med objekti in UPGMA metodo pri oblikovanju dendrograma.)
Tisti avtorji, ki so jih pogosto brali in komentirali isti soblogerji, so tako v grafu bolj skupaj, oblikuejejo nekaj razločnih kopic (klastrov), ki jih lahko zato obravnavamo tudi kot vsebinsko sorodne kopice avtorjev (~krožke). Sprva je bilo to narejeno za dobrih 4000 komentarjev več kot 300 avtrojev, prikazani graf pa je narejen za ožji izbor tistih avtorjev, ki so decembra dobili vsaj 25 komentarjev. Ker Uredništvo ni želelo, da bi uporabljala konkretne blogonime, so ti nadomeščeni s spolom (m=moški, f=ženski, x=neznan) in približno starostjo. Ponovno je zelo očitna skupina »wtf« generacije, ki jo predstavlja kopica na desni, večina preostalih pa skupaj oblikuje dokaj enotno kopico, ki pa jo lahko razdelimo v nekaj manjših. Sama pripadam majhni razločni kopici s 4 člani na levi strani (F42=jaz, M36=MaliSlonček, F20=HrkovoKraljestvo, F34=Tedi). In naj še enkrat poudarim, podobni smo si po tem, kdo nam piše komentarje. Če imate v decembru vsaj 25 komentarjev, se lahko poskusite poiskati v ostalih kopicah. Žal se mi dozdeva, da mi osnovne ideje obstoja jasno prepoznavnih bložkih krožkov ni čisto uspelo potrditi.
Res pa je vendarle, da nekatere druge metode med vsemi analiziranimi blogerji kažejo neko precej prepoznavno skupino kakih 25 blogerjev, ki ji pripadam in ki ji pripadajo tudi skoraj vsi moji e-prijatelji. Nekaj torej le je na tem. A več kdaj drugič! In še enkrat hvala Uredništvu za pomoč!
Jana Lumnus ( janalumnus.ednevnik.si )
Imate idejo oz. zanimiv raziskovalni problem, ki bi ga želeli predstaviti v honoriranem prispevku v rubriki Zgodba leta? Seznanite se s podrobnostmi na tej povezavi.