Hrvaška se požvižga na dogovore: podobno mejno zgodbo kot Slovenija, doživlja tudi Bosna in Hercegovina

Začelo se je s sporazumom Drnovšek-Račan in “končalo” z arbitražnim sporazumom. Toda karkoli se je že dogajalo, je bil rezultat s strani Hrvaške vedno enak. Vse besede, podpisi, sporazumi, razsodbe,… v zaključni fazi Hrvati enostavno ignorirajo. Podobno je postopanje Hrvaške glede meje z Bosno in Hercegovino. Tudi tam se Hrvati ne držijo dogovora. V njihovem primeru sporazuma Tuđman-Izetbegović.

Hrvaški predsednik dr. Franjo Tuđman je v času svoje popolne oblasti in skorajda neomejene politične moči odločil, da je potrebno urediti odprta mejna vprašanja s sosednjo državo Bosno in Hercegovino. Pa vendar to ni bila samo odločitev predsednika države, to je bil istočasno tudi dobeseden ukaz, naj ustrezne službe pripravijo vse zavezujoče dokumente, pristojna ministrstva pa uskladijo stališča in pripravijo zahteven državni dokument. Po obsežnih in dolgotrajnih pripravah so ga poimenovali Sporazum o državni meji med republiko Hrvaško in Bosno in Hercegovino. Predsednika držav, Tuđman in Alija Izetbegović sta ga svečano podpisala tridesetega julija leta 1999 v Sarajevu. Ter obljubila in se zavezala, da ga bosta takoj tudi ratificirala oba parlamenta. Tistega predzadnjega julijskega dne je izgledalo, da je Hrvaška uredila in določila zapleteno vprašanje mejne črte tako kopenske kot morske, z Bosno in Hercegovino. Tuđmanov podpis na tako natančno pripravljanem Sporazumu je bil popolna garancija, da se bo to tudi zgodilo.

Pa se ni. Sporazuma ni bil nikoli ratificiran. Zakaj, je dosti kasneje, 13 let po podpisu, julija 2012, pojasnil dolgoletni predsednik hrvaškega Sabora …piše nekdanji minister za notranje zadeve in veleposlanik v ZRJ, danes pa mednarodni svetovalec za področje jugovzhodne Evrope in zahodnega Balkana Borut Šuklje.