Imperij kaosa na delu

Veste, kako gre kritika ameriške zunanje politike. Toliko vojn, toliko zapravljenega denarja in izgubljenih življenj in na koncu sami porazi. Irak, Afganistan, Libija, Sirija, mogoče jutri Iran ali Venezuela. Toda, mogoče je problem pri tem zaključku, da večina ni sposobna videti v globino zla, ki poganja takšno politiko in zaradi česar so vse to uspehi, cilj in ne nezaželene posledice.

Če pogledamo primer Libije, ki je iz države v dobrem stanju postala skorajda postapokaliptični pekel, kjer prodajajo sužnje in se milice borijo za prevlado, bi lahko iz občečloveškega stališča rekli, da je šlo za neizmerno katastrofo. Da je bilo zahodno vmešavanje ogromna napaka. Enako bi lahko rekli za Irak, ki je po Huseinovem padcu doživel leta in leta nasilnega odpora proti okupaciji in je še danes nestabilen in šibek. Prav tako je s Sirijo, kjer ZDA in sunitske monarhije niso uspele strmoglaviti Asada, so pa uspele državo pahniti v kaos…piše Sašo Ornik – Jin