Izgubljene priložnosti z drugim korona zakonom

Pred dvema dnevoma je bil objavljen osnutek drugega “protikorona” zakona. Splošni komentar teh zakonov gre v smeri, da je bil prvi namenjen reševanju bolj socialni težav (vseboval je predvsem nadomestila za zaposlene), z drugim pa naj bi reševali gospodarstvo. Po vsebini gre v obeh primerih pretežno za pomoč gospodarskim subjektom, kar pa posredno pomaga predvsem zaposlenim in to v obeh primerih. Manj ko bo prizadeto gospodarstvo (bolj ko se mu bo pomagalo), manj težav bo imelo pri izplačevanju plač, kar pa potem pozitivno vpliva na položaj celotne družbe in vsega prebivalstva. S tega vidika se ne bi mogli strinjati z očitkom, da gre za pomoč predvsem podjetniškemu sektorju (lastnikom kapitala). Država s svojo vlogo in pomočjo res poskuša ublažiti položaj v tem sektorju, a so pozitivni učinki pri položaju večine prebivalstva višji, če bo gospodarstvo manj prizadeto.

V nadaljevanju je nekaj ocen predlagane zakonodaje iz drugega paketa (po prvem predlogu), pri čemer ocenjujem predlog likvidnostne pomoči gospodarstvu kot precejšnje razočaranje. Ker je bilo kritike predlaganih rešitev kar veliko, spremljamo, da bo v končni različici zakona povečan obseg poroštev (od 2,0 na 2,8 mrd), povečal pa naj bi se tudi delež poroštev za kakih deset odstotnih točk. To sicer nekoliko izboljša predlog, ki pa je še vedno po nepotrebnem skromen in bo rešil le malo težav s katerimi se srečuje gospodarstvo – to pa bo imelo v naslednjih korakih velike posledice na bistveno večjo nezaposlenost ter nižanje prejemkov vseh skupin prebivalstva…več (piše: Bine Kordež)