Kako se na skrit način povečuje obdavčitev dela

V sprejetem in še vedno veljavnem proračunu Republike Slovenije za letošnje leto je predvidenih tudi 1.150 milijonov evrov prihodkov od dohodnine oz. 4,5 % več kot leto poprej. Dejanska gibanja do oktobra kažejo, da bo letos teh prilivov v proračun kar za 1.270 milijonov evrov, torej okoli 120 milijonov več od načrtov oz. preko 15 % več kot lansko leto. Kaj je bil razlog za tako zgrešeno načrtovanje – napake ali zavestno prikazovanje nižjih prihodkov za zmanjševanje apetitov proračunskih porabnikov, ne bi ugibal. Vsekakor pa je najbrž zanimivo pogledati zakaj je prišlo do tako močnega povečanja prihodkov iz dohodnine v državni proračun. Če že drugega ne, mogoče za vsaj bolj točno oceno za leto 2019.
Pretežni del dohodnine (blizu 90 %) država zbere z obremenitvijo plač. Od bruto plače se najprej odvede 22,1 % prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, nato se odštejejo olajšave za otroke ter splošna olajšava za vse prejemnike, preostanek pa je osnova za izračun dohodnine po veljavni lestvici. Pri tem so najnižji prejemki obdavčeni s 16 %, a če uveljavljaš še olajšavo za enega otroka, dohodnine do 900 evrov bruto mesečne plače sploh ne plačuješ. Z rastjo prejemkov, se stopnja obdavčitve dviga in najvišja stopnja je trenutno 50 %. Ta stopnja velja za plače nad 8.000 evrov – a ne za celotno plačo, temveč samo za prejemke nad tem zneskom, preostala plača pa je obdavčena v povprečju z 32 % (to omenjam zato, ker večina meni, da se z dvigom plače in prehodom v višji davčni razred plača dohodnina v celoti po tej višji stopnji, vendar ta velja samo za dodatni prejemek nad to mejo) …več (piše: Bine Kordež)