Kako smo reševali slovenske in nemške banke

13. Jul 2015 07:07

bdp-grcijaTako kot spremljamo nasprotne pozicije Grčije in upnikov pri iskanju rešitve za nastalo situacijo, so enako ali še bolj razdeljeni tudi komentarji in ocene teh dogajanj. Pri tem je vse bolj glasna ter tudi z več podpore stran, ki kritično gleda na nepopustljivost Grkov pri uvedbi reform (kot se razlaga sporni element dogovora). Ljudem je pač bližja razlaga, da mora vsak sam plačati za svoje zmote in dolgove, ne pa da to pričakuje od drugih.

To je seveda logično, a druga stran poskuša dokazati, da način »reševanja« Grčije in njenih dolgov ni v nadaljnjem stiskanju, varčevanju in odrekanju ljudi, ker se je že do sedaj to izkazalo kot neučinkovito. Če bi dodatno znižanje plač in pokojnin Grkov omogočilo vračilo njihovih dolgov (kar je pravzaprav osnovna skrb vseh upnikov in ne položaj Grčije kot takšne), potem bi bilo to verjetno upravičeno.

A dosedanja gibanja kažejo, da je tovrstna politika samo še dodatno zmanjšala možnost, da bi Grki svoj dolg poravnali. Za še en pogled na nastale razmere, je mogoče zanimiva primerjava razvoja dogodkov v Grčiji in pri nas.

V obdobju do leta 2008 so predvsem zahodne banke pod pritiskom presežkov sredstev radodarno in brez zadržkov posojale denar Grčiji. Deloma tudi zato, ker so bili nekateri podatki o zadolženosti Grčije menda netočni (znana je pomoč ameriških bankirjev pri prikrivanju dejanskega stanja), a javni dolg Grčije je bil v tistem času vseeno približno enak njihovemu BDP, kar je bila še sprejemljiva zadolženost (nič bistveno večja kot takrat v Italiji ali Belgiji na primer, ter nižja kot jo imata ti dve državi danes). To zadolževanje je seveda Grkom omogočalo lagodnejše življenje, a na drugi strani tudi (predvsem) zahodnim državam lepe dodatne zaslužke s prodajo blaga na kredit.

Enako kot so v tem času Grki lahko trošili več kot so ustvarili, so tudi države prodajalke blaga dodatno krepile svoj BDP (in blagostanje državljanov), ki ga sicer brez kreditiranja in zaslužkov v Grčiji ne bi mogle. Z nastopom krize leta 2008 pa so upniki prišli do spoznanja, da je obseg grške zadolžitve prevelik, da država dolga ni sposobna vrniti in začel se je proces reševanja nastale situacije … več (piše Bine Kordež)

[TheChamp-Sharing title="Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:"]