Ko umre svoboda govora (drugi del)

Pred časom je Sebastjan Erlah pisal o tem, kako ga je obiskal policist, ki ga je seznanil, da ga je neka oseba prijavila na policijo zaradi nekega spornega tvita. Tvit se je glasil: „Bom rekel v svojem stilu: tisti, ki bi dala gor ruto, da ne bi slučajno užalila kamelojebcev, ji je na tem mestu za poslati kroglo v glavo,“ s čimer naj bi kršil 20. člen 1. odstavka Zakona o javnem redu in miru.

Bloger ob tem ugotavlja, da očitno res živimo v državi, kjer je že pisanje fikcije postalo prekršek oz. kaznivo dejanje, zaradi katerega nekoga lahko preganjajo. Preseneča ga tudi dejstvo, da so policisti tako hitro ugotovili namen avtorja, ko pa se literarne in hermenevtične oz. eksegetske znanosti tudi po več stoletij ukvarjajo s tem, kaj je želel povedati avtor nekega romana, poezije, aforizma, ipd.