Mali bogovi

31. Maj 2009 18:42

Mali bogovi so vse manjši
delajo se, da verjamejo v boga
mali bogovi govorijo glasno
da bi se jih slišalo do neba

Novinarji so ena zanimiva kasta. Čudna mešanica ljudi vseh sort profesij in poklicev, katere druži ena sama skupna lastnost.  Dan jim je privilegij možnosti kreiranja javnega mnenja.  Poznam jih veliko. Nekdanji smetarji, orodjarji, skladiščniki, po množičnosti prednjači skupina gimnazijskih maturantov, med njimi so tudi ekonomisti, politologi, sociologi, komunikologi,  tu pa tam pa se najde tudi kašen diplomiran novinar.

Demokracija je vladavina ljudstva, kar v praksi pomeni vladavino tistih, ki posedujejo mehanizme manipuliranja z javnostjo. Novinarskim izbrancem  je preko dostopa do javnosti dodeljen nekakšen James Bondovski »licence to kill«, za pridobitev katerega niso postavljeni nikakršni resni kriteriji. Zaželjeno je le, da si čim cenejši (drugače povedano – brez diplome) in da si »naš«, ali pa vsaj »nimaš pojma«.  S tistimi »brez pojma« se pač da z lahkoto upravljati.

Sedmo silo v demokratičnih političnih sistemih mnogi upravičeno smatrajo kot četrto vejo oblasti. Oblast  brez profesionalnih standardov, z licenco za ubijanje  in kar je najhuje, oblast brez vsakršnega nadzora.  Rekli boste, saj za v parlament tudi niso potrebni ne vem kakšni strokovni kriteriji. Ampak poslance  vsaj izbira ljudstvo na demokratičnih volitvah. Zmanipulirani ali ne, ljudje imajo možnost podajanja svojega glasu. Kdo pa izbira novinarje?

Ob vsem tem ali pa prav zaradi tega, ker so izbrani brez vsakih profesionalnih standardov, ker posedujejo »licenco za ubijanje« in niso pod nadzorom nobene demokratične institucije, se še obnašajo, kot da je točno njim samim od boga dano, da delajo, pišejo in govorijo, kar se jim zahoče. Navajajo, imenujejo, ironizirajo, simbolizirajo , sploh ni pomembno,  samo da služi svojim skritim ciljem. Seveda v imenu in  pod varnim okriljem domnevne novinarske avtonomije in pravice do svobode govora. Toda kje se konča svoboda govora? Tam, kjer jih enkrat močno dobiš po nosu, pravijo. Povsem legalno in s pomočjo pravnih sredstev seveda.

A žal je naša pravna država v kurcu, kasta pa trdno drži skupaj. Še posebej tista »brez papirjev«.  Vrana vrani ne izkljuje oči, jager jagru stolček obdrži.

Ne želim posploševati. Pišem seveda o Malih bogovih, tistih, ki jim ni mar za profesionalne standarde in kodekse tega sveta, ki menijo, da je nad njimi samo nebo in vsemogočni bog (z brado ali brki, sploh ni pomembno)  in ki s težko prikritim užitkom često uporabljajo dodeljeni »licence to kill«.


Dogaja se, da včasih
se najbolj vernim se zamešajo sledi
mali bogovi jim obljubljajo
nove perspektive, edine prave poti

Napihnjeni se odpirajo visoko v nebesa
zaradi pritiska si mašijo ušesa
z dolgimi prsti
in majhnimi očmi
mali bogovi vidijo le kar se jim zdi

Na skrivaj preklinjajo
in šimfajo svetnike
v svetih knjigah retuširajo slike
lastim vernikom spotikajo noge
mali bogovi odpuščajo le
kadar se sme
(V. Kreslin)

 

[TheChamp-Sharing title="Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:"]