Merilo vsega je režim – človek nič več

Isauros interpretira primerjavo Da Vincijeve slike Vitruvijskega človeka in karikaturo Sandorja Gogolyaka, obljavljeno v Komunistu. Meni, da se primerjava obeh slik zgovorno navezuje na vlogo in položaj umetnika v totalitarizmu in na vpliv, ki ga je le-ta imel na umetniško izražanje. Če znamenita Da Vincijeva slika simbolizira renesančnega človeka kot merilo vsega, pa ima na drugi strani karikatura jasno, a dokaj drugačno sporočilo: človek ni merilo ničesar več, namesto njega postane merilo vsega režim. Sicer pa, interpretirajte sami …