Ne samo lažna prodaja ledvic, za pomoč prosili že tudi takšni z novo hišo in Mercedesom

“Razkritje Policije v zvezi z domnevno prodajo ledvice domnevno obupanega gospoda v domnevno hudi stiski me je spomnilo na leta v novinarstvu, ko smo pripravili vsaj nekaj deset medijskih humanitarnih akcij. Prvo in glavno vprašanje, ki smo si ga vsakokrat znova zastavili, je bilo: “Ali bo šel denar v prave roke?”. In če, ali bo porabljen za pravi namen.”

Tako uvodoma v svojem blogu zapiše Alma M. Sedlar, sedanja namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, ki pa je bila dolga leta tudi preiskovalna novinarka.

V zapisu razkrije zgodbo, ki se ji je zgodila kot novinarki, ko se je za domnevno obubožano družino, ki je prosila za pomoč, izkazalo, da je dejansko nedaleč stran od hiše s preluknjano streho in brez fasade, kamor so pripeljali novinarsko ekipo, njihova popolnoma nova hiša pred katero stoji Mercedes. Podobnih zgodb o tovrstnih zlorabah je še mnogo.

Sicer pa je Sedlarjeva prepričana, da je prava revščina v resnici skrita. “Ljudje, ki ne morejo prehraniti svojih otrok, se s prošnjo za pomoč pogosto ne (z)najdejo niti pri pristojnih ustanovah, ki bi jim bile dolžne pomagati, kaj šele v medijih. Najbolj socialno ogroženi se pogosto znajdejo v tako hudi stiski prav zato, ker – se ne znajdejo. Ker preprosto ne vedo, na koga se obrniti ali pa ker tega ne naredijo pravočasno. Zanje je revščina vse prepogosto nekaj sramotnega, in tudi vse preveč ponosni so, da bi prosili za pomoč…”