NLB in NKBM naravna kandidata za moralni hazard

Ob vstopu v Evropsko unijo je Slovenija sprejela tudi njena pravila o dodeljevanju državnih pomoči, ki so pomemben element notranjega trga. Opredeljena so že v sami Pogodbi o delovanju EU, saj državna pomoč izkrivlja konkurenco in postavlja prejemnike pomoči v privilegiran položaj. Enakopravnost subjektov na trgu in predvidljivost pogojev pa sta nujna predpogoja urejenega tržnega gospodarstva.
Slovenija je imela s tem že večkrat težave (npr. nezakonita pomoč Elanu leta 2008), nedavno pa so veliko prahu dvignile obtožbe, ki so jih imetniki izbrisanih podrejenih obveznic NLB in NKBM naslavljali na Banko Slovenije in finančno ministrstvo, ki naj bi neupravičeno podlegla pritisku uradnikov Evropske komisije pri odobritvi državne pomoči za sanacijo negativnega kapitala obeh bank konec leta 2013.
Tako v tokratnem prispevku uvodoma zapišejo na Finančnem periskopu. V nadaljevanju pa pišejo o novi ureditvi Evropske komisije glede državnih pomoči katere cilj je preprečiti, da bi se pomoč izrodila v trajno prečrpavanje davkoplačevalskega denarja gospodarskim bolnikom, ki sicer v konkurenčni tržni tekmi ne bi preživeli, pa tudi o tem, kako je Slovenija z NLB preizkušala potrpljenje Evropske komisije.