NLB in NKBM naravna kan­di­data za moralni hazard

Ob vstopu v Evropsko unijo je Slovenija spre­jela tudi njena pra­vila o dode­lje­va­nju držav­nih pomoči, ki so pomem­ben ele­ment notra­njega trga. Opredeljena so že v sami Pogodbi o delo­va­nju EU, saj državna pomoč izkri­vlja kon­ku­renco in posta­vlja pre­je­mnike pomoči v pri­vi­le­gi­ran polo­žaj. Enakopravnost subjek­tov na trgu in pred­vi­dlji­vost pogo­jev pa sta nujna pred­po­goja ure­je­nega tržnega gospodarstva.

Slovenija je imela s tem že več­krat težave (npr. neza­ko­nita pomoč Elanu leta 2008), nedavno pa so veliko prahu dvi­gnile obtožbe, ki so jih ime­tniki izbri­sa­nih podre­je­nih obve­znic NLB in NKBM nasla­vljali na Banko Slovenije in finančno mini­str­stvo, ki naj bi neu­pra­vi­čeno pod­le­gla pri­ti­sku ura­dni­kov Evropske komi­sije pri odo­bri­tvi državne pomoči za sana­cijo nega­tiv­nega kapi­tala obeh bank konec leta 2013.

Tako v tokratnem prispevku uvodoma zapišejo na Finančnem periskopu. V nadaljevanju pa pišejo o novi ureditvi Evropske komi­sije glede državnih pomoči katere cilj je pre­pre­čiti, da bi se pomoč izro­dila v trajno pre­čr­pa­va­nje dav­ko­pla­če­val­skega denarja gospo­dar­skim bol­ni­kom, ki sicer v kon­ku­renčni tržni tekmi ne bi preživeli, pa tudi o tem, kako je Slovenija z NLB preizkušala potrpljenje Evropske komisije.