Opozicija in mediji so naravni zavezniki

Slovenske državnozborske volitve so prinesle spremembe in v tem pogledu spremembe čakajo tudi slovensko medijsko krajino.  Seveda nikakor ne v smislu kontinuitete odnosa do oblasti, ampak predvsem v izboru naravnega zaveznika pri  njenem nadzoru. V strokovnost uglednega profesorja komunikologije dr. Slavka Splichala, ki je v Sobotni prilogi Dela izrekel zgornji stavek, nikakor ne gre dvomiti, prav tako pa ne v pogostokrat poudarjeno »neodvisnost in strokovnost« slovenskih tiskanih in drugih medijev.  Navsezadnje so  Dnevnik, Delo, Večer in drugi z razmeroma ostrim kritičnim odnosom do Janševe vlade to svojo vlogo dosledno opravili.  Glede na njihovo deklarirano profesionalnost verjetno ne obstajajo razlogi, da takšne njihove drže do oblasti ne bi mogli pričakovati tudi v mandatu nove vlade.  Slovenska demokratska stranka in mediji so tako čez noč postali naravni zavezniki pri nadzoru dela pričakovane koalicije pod vodstvom Boruta Pahorja.  Prav zanimivo bo videti, kako bosta to za demokracijo izredno pomembno  nalogo z roko v roki opravljala Janez Janša in medijski lastnik Boško Šrot.

Neizpodbiten prispevek k  medijskem nadzoru oblasti so v zadnjem mandatu zagotovo dodali tudi blogerji.  Drugi Dom, Medijski  Watch Dog, Razgledi, Had, Jin in številni drugi so s kontinuiranimi kritičnimi zapisi  skrbeli za to, da morebitne napake vladajoče koalicije s strani vse večjega spletnega občestva niso bile spregledane.  Z izpostavljanjem njihovih zapisov smo ob praksi uravnoteženega poročanja  kritično distanco do oblasti uspešno ohranjali tudi na Drugem svetu.  Tokrat pa se skupaj z blogerji nahajamo pred  novo zrelostno preizkušnjo državljanskega novinarstva kot relevantnega »playerja« v medijski sferi.  Svojo kompetenco bomo potrdili, če bomo kontinuiteto  kritične distance do vladajočih obdržali ne glede na to, katera politična opcija bo na oblasti. Naša vloga bo toliko večja, v kolikor bo pri tem »drselo« tradicionalnim medijskim hišam.  Celo več, v primeru morebitnega monopola pri interpretaciji družbene realnosti v tradicionalnih medijih bo zagotavljanje medijskega pluralizma kot pomembne demokratične vrednote prav v rokah blogerjev.

Ne bojim se, da Drugi svet tej nalogi ne bi bil kos. Slovenski blogerski časopis pač ni v lasti nobene od velikih korporacij, zaradi katere bi pred profesionalnimi in etičnimi standardi medijskega poročanja prednost imeli  kapitalski, politični ali drugi interesi. Enako velja za veliko večino slovenskih blogerjev, katerih kvalitetni zapisi tudi preko Drugega sveta dosegajo široko bralsko občestvo, kakršno si zaslužijo.  Beseda blogerjev postaja vse močnejša, z večanjem medijskega vpliva in moči pa raste tudi  odgovornost do javnosti, katere se moramo zavedati tako blogerji, kot uredniki Drugega sveta.

Naslednje štiriletno obdobje tako ne bo pomembno zgolj za novo vlado, ki bo morala dokazati, da parola »drugačnega stila vladanja« ne bo izzvenela v prazno.  Zgornja dejstva in trendi rasti uporabe svetovnega spleta namreč  napovedujejo prihajajočo ero spletnih medijev, ki jih bo dokončno postavila ob bok tradicionalnim tekmecem, če jih že ne bo potisnila na smetišče zgodovine (kar (še) ni za pričakovati). Seveda pa  to zgolj ob dejstvu, da bomo blogerji kot nosilci nove medijske (r)evolucije znali izkoristiti priložnost in s strokovnimi, argumentiranimi ter stilsko dovršenimi zapisi dokončno ovrgli stereotip o anonimnih marginalcih brez lastnega življenja. V nasprotnem primeru bodo slej kot prej tudi spletno medijsko sceno prevzeli preobraženi veliki medijski igralci. Tega pa si naša mlada demokracija ne sme želeti. 

Rok Čakš