Osankarica, Suhor, Dražgoše: zakaj ne zmoremo zgolj sočustvovati, ampak vedno iščemo nasprotnike?
Za nami je medijsko odmevna slovesnost ob spominu na tragični dogodek uničenja Pohorskega bataljona na Osankarici, kateri sledijo še odmevnejše in kontroverznejše Dražgoše – prizorišče pokola vaščanov s strani okupatorja po umiku partizanskih enot iz vasi.
Namesto mesta žalovanja in spomina so se omenjene obletnice spremenile v politične manifestacije določene ideološke opcije, na katerih ne manjka ostrih, pogosto sovražnih besed do drugače mislečih sodržavljanov.
Tovrsten pristop k spominu na tragične trenutke v zgodovini naroda moti mnoge, med njimi tudi Jožeta Bartolja.
“Kdaj bo že napočil čas, ko se bodo na teh krajih zbrali samo žalujoči, ki ne bodo iz tragičnih smrti kovali nekih političnih ali ideoloških profitov? Kdaj bomo doživeli, da bodo navzoči besede, ki vzbujajo nasprotovanje in nelagodje do tistih drugih (pa naj bodo na katerikoli strani že!), izžvižgali ali vsaj govorniku obrnili hrbte in mu dali vedeti, da tako ne gre?” se sprašuje bloger. (foto:wikimedia)