Primer Vilfan: družbenim mehanizmom nadzora, kaznovanja in preventive nihče ne zaupa, ker imajo dvojna merila

“Sobotno popoldne sem preživel v družbi prijateljev in očitno popil pivo preveč. V prepričanju, da nisem spil preveč in da sem sposoben vožnje, sem se odpravil domov, pri tem pa je prišlo do neljubega dogodka.”

So vam besede, ki jih je Peter Vilfan zapisal potem ko je pijan povozil 84 letnega pešca, kaj znane? Da, na podoben način je svoje pijano divjanje obrazložil nekdanji Vilfanov poslanski kolega Gašpar Gašpar Mišič, ter prijatelj iz navijaških klopi Zoran Predin, potem ko je udaril sodnika.

“Sam sem ves čas na stališču, da ne glede na družbeni ugled in status posameznika ista pravila veljajo za vse. To ni stigma, ki jo lepimo na nekoga, temveč dejstvo,” pa meni Matic Munc, ki tudi v Vilfanovem primeru vidi dvojna merila tako javnosti, kot kazenskih in pravosodnih organov:

“Naša dvojna merila pa se hitro pojavijo, ko nekaj takšnega izven pravil obnašanja ali celo zakonika postori oseba, ki ima določen ugled. Torej, vsak Pepe, ki pijan vozi avto in zbije človeka, bo označen za pijanca in morilca za volanom, ker nima družbenega ugleda. Poslanec Peter pač ne,” zapiše Munc, ki sicer tudi sam preživlja zaporno kazen.

Svojo trditev dodatno argumentira s trditvijo, da bi navijača Viol ali Green Dragonsov organi pregona in tudi javnost v primeru enakih prekrškov, kot sta denimo Vilfanov in Predinov, obravnavali kot kriminalca in ne človeka, ki je storil napako. (foto: www.ljubljana.si)