Pritožujemo se nad tajkuni, a sami nismo nič drugačni

Slovencev nas je polna usta ogorčenja in hudih besed na račun “tajkunov, ki so nam pokradli državo,” a po drugi strani mnogi med nismo nič drugačni – državo goljufamo in prenašamo naokoli na nivoju, ki ga pač dosegamo.

Če že na lepe oči ne moremo dobiti 100 milijonskega kredita pri državni banki, pa delamo na črno, plačujemo “na roko”, skrivamo dohodke, da “vlečemo” višje otroške dodatke, cenejši vrtec, se ločujemo, da prijavljamo samohranilstvo in podobno. Ljudska domišljija pri tem ne pozna meja.

Tovrsten odnos do sodržavljanov in države priča zgolj o vsesplošnem nezavedanju, da smo država mi vsi in da v prvi vrsti goljufamo sami sebe. Jasno pa je, da v takšnem sistemu manjšina poštenih in načelnih, ki prikazuje vse prihodke in redno plačuje vse davke, ne prosperira, nasprotno – je tepena z nižjimi socialnimi transakcijami in venomer dodatno obremenjena z višjimi in novimi davki.

Posledica tega so ne najboljši odnosi med ljudmi, ki delujejo v smislu: “vsak bi te zajebal, če te le more, za svojih
pet centov koristi”. O tej problematiki razmišlja tudi Pehta: “Če mi non stop kalkuliramo kaj bomo v katerem odnosu pridobili, kako bomo iz odnosa čim več potegnili, potem je več kot fer, da tako gledajo tudi drugi na nas, mar ne …”