Prva svetovna vojna posledica nizke samopodobe, sorodnikov in knjige

Prva svetovna vojna se je začela zaradi atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika, Franca Ferdinanda. Avstro-Ogrska je bila jezna, napadla Srbijo, v nekaj mesecih pa se je začela vojna. Renton pa je pod drobnogled vzel kavzalnost, ki je vodila  v največjo morijo 20. stoletja.

Najprej je potrebno vedeti, da Franc Ferdinand na svojem dvoru ni bil preveč priljubljen. Če torej nihče ni maral prestolonaslednika, zakaj bi šli v vojno zaradi atentata nanj? Za to si moramo privoščiti vpogled v leto 1913.

Med letoma 1890 in 1913 so evropske sile srdito kopičile orožje, posebej Velika Britanija, Francija, Nemčija, Rusija in Avstro-Ogrska. Razlog za to je bil nacionalizem, za njim pa je ždela sumničavost in želja po premoči nad nasprotniki. Moč se ni več merila po velikosti ozemlja, temveč po številu ladij, topov in vojakov. Vladarji večjih držav (bratranci) so segli v denarnice svojih narodov in okrepili vojske. Od leta 1890 je vsaka od držav vsaj podvojila vojaški proračun, velikosti vojsk pa so bile pošastne.

Večjo kot ima torej država vojsko, manj ji druge države zaupajo in bolj hočejo okrepiti svoje moči. Istočasno pa gre za princip, ki ga dandanes vidimo v ameriški policiji. Več kot imaš oklepnikov in specialcev, prej jih hočeš uporabiti. In če je v evropskih vojašnicah v svežih škornjih skupno svoje puške čistilo dobre štiri milijone vojakov, so njihovi nadrejeni morali najti razlog, da jih pošljejo v akcijo.