Zahteva po poravnavi cerkvenih dolgov je všečni hujskaški propagandni populizem

Odstop iz objektivne odgovornosti, ki smo bili ga minuli teden priča v vrhu katoliške Cerkve v Sloveniji, je dejanje, ki ga pri nas nismo vajeni. Kot takšno bi lahko bil zgled in primer pozitivne prakse, a osrednji mediji so potezo samožrtvovanja večnega ideološkega nasprotnika dočakali “na nož”.

Cerkev se je tako znašla v lose-lose situaciji, v kateri je žrtvovala svoja top intelektualca, pričakovanega učinka  javne katarze pa ni dosegla, meni Rok Čakš. Slednje je izredno slabo za razvoj slovenske demokracije, saj daje signal, da se odstop iz objektivne odgovornosti na kateremkoli področju že ne splača, ampak sproži zgolj še večjo gonjo za tistim, ki je na takšen način prevzel krivdo.

Predvsem iz zlonamernosti in notranjepolitičnih razlogov pa se v zadevi zlorabljata še dva ključna nesporazuma. Finančni zlom je doživela Mariborska nadškofija in ne vsa slovenska katoliška Cerkev, prav tako pa je govorjenje o poravnavi dolgov s strani Cerkve zgolj javno všečni hujskaški propagandni populizem. Čakš utemeljuje zakaj.