Razkritja: protikrizni ukrep, ki je davkoplačevalce stal 60 milijonov evrov

Zakaj je protikrizni ukrep (jamstvena shema), ki naj bi pomagal zagnati gospodarstvo, davkoplačevalce stal več kot 60 milijonov evrov?

Na začetku zadnje finančne krize, leta 2009, je državni zbor na predlog vlade sprejel tako imenovano jamstveno shemo.

S poroštvi je država podjetjem ob začetku gospodarske krize želela omogočiti lažji dostop do bančnih posojil in s tem (v teoriji) hitrejše okrevanje gospodarstva. Banke so zaradi krize namreč omejevale dostop podjetij do posojil. To bi lahko ogrozilo poslovanje podjetij. Država je bankam v okviru jamstvene sheme s proračunskim denarjem jamčila za vračilo dela posojila, ki ga je pri komercialni banki najelo podjetje, vključeno v shemo.

V shemi je država v letih 2009 in 2010 več 100 podjetjem podelila za skupno 310 milijonov evrov jamstev. Na podlagi teh jamstev so podjetja dobila za skupno 840 milijonov evrov bančnih posojil.

Do danes so banke zaradi nezmožnosti vračila posojil unovčile za 75 milijonov teh državnih jamstev – torej skoraj četrtino vseh podeljenih jamstev. To je zelo visoka številka. Po navadi se v jamstvenih shemah pričakuje do pet odstotkov unovčenih jamstev. Petinsedemdeset milijonov evrov posojil, ki so jih dobila podjetja, smo tako bankam plačali davkoplačevalci… tukaj nadaljevanje razkritij preiskave jamstvene sheme s strani raziskovalnih novinarjev Pod črto