Koliko bodo obljube, ki se jih bomo od politikov naposlušali, realne?
Prva predvolilna soočenja kažejo, da bodo na ekonomskem področju igrala pomembno vlogo predvsem tri teme: javni dolg, demografska gibanja in obdavčitev plač. Po mnenju prvakov strank gre za kritična področja naše ekonomije, kjer dosedanje ukrepanje izvršilne oblasti ni bilo ustrezno.
Predvsem pa obljubljajo ukrepe oz. poteze, s katerimi bodo ta področja uredili in jih naredili znosnejše. Seveda so vse tri naštete teme pomembne, vseeno pa stanje ni niti slučajno tako kritično kot se izpostavlja, prav tako pa realno tudi ne moremo pričakovati kakih korenitih potez, ki bi razmere pomembno spremenile.
Najprej javni dolg. Seveda ni dvoma, da se je ta v letih krize močno povečal, od 22 na največ 82 % bruto domačega proizvoda. Tudi drži, da smo lani za financiranje dolga odšteli skoraj milijardo evrov. Vseeno pa stanje primerjalno z drugimi državami ni kritično, če ga pogledamo podrobneje, celo precej bolj ugodno – predvsem pa se bodo razmere v naslednjih letih pričakovano precej izboljšale. In to ni odvisno od kakšnih posebnih potez takšne ali drugačne bodoče vlade.
Trenutni javni dolg države znaša 31,9 milijarde evrov ali 73,6 % BDP kar je približno deset odstotnih točk nižje kot evropsko povprečje. Nižje na primer tudi od Avstrije, kjer dolg še vedno vztraja nad 80 % BDP, pa jo razumemo kot gospodarsko uspešno državo brez velikih težav.
Preračunano na prebivalca je našega dolga dobrih 15 tisoč evrov, Avstrijci se soočajo s kar 34 tisoč evrov obremenitve na povprečnega državljana. Predvsem pa se ob tem se praviloma zanemarja še druga, premoženjska stran bilance države. Kot vemo, imamo v Sloveniji (še vedno) tudi veliko državnega premoženja, kar za večino držav ni značilno … već (piše: Bine Kordež).