Rojeni z drsalkami na nogah

Vemo, da se v času treh dobrih mož obdarovanju skoraj ne da izogniti, še posebej, kadar gre za otroke.
Mala nečak in nečakinja sta bila zadnje tri dni na “vikend varovanju”. Prišla sta direkt z “Dedka mraza”. Neverjetno je, kako lahko dve tako majhni bitji v hipu napravita hišo tako polno – polno smeha, polno zvoka, polno aktivnosti, polno razgrajanja, polno razmetanih igrač in polno tistega pristnega otroškega veselja zaradi drobnih vsakdanjih nepomembnosti.

Kar se da hitro je bilo treba odpreti škatle z darili, sestaviti krožni promet ‘letališča’ in počesati punčko-frizerski model.
Tavelka, štiri-in-POL-letnica se je svoje punčke precej hitro naveličala in mi začela po priloženem katalogu “bejbi bornov” kazat, katerega naj ji kupim.
Ideja plastičnih dojenčkov je v osnovi ta, da deklice že od malega posnemajo mamice, se pretvarjajo, da menjajo pleničke, umivajo, preoblačijo in hranijo ‘svojega’ dojenčka. Z razvojem tehnologije so dojenčki začeli odpirati in zapirati oči, premikati roke, jokati in (v primeru Baby born) tudi zares jesti in … kakati. Za takšne dojenčke je bilo treba že kar znati poskrbeti. Všeč mi je takšen način igre, spomnim se, da sem se rada pretvarjala, da imam dojenčka. In zdi se mi po svoje tudi poučno. Učenje odgovornosti in preusmerjanja pozornosti na drugega.

Potem pa listam po tistem katalogu in vidim: Baby born na drsalkah, Baby born s surfom, Baby born v kočiji … KVA?
Zakaj ne morejo dojenčki preprosto ostati samo dojenčki? Zakaj ni dovolj, če poleg plastičnih dojenčkov pride steklenička z mlekom, plenice, ropotuljica in morda kakšen voziček ali posteljica? Za kaj bi dojenček lahko uporabljal drsalke? Da jih grize, ker mu rastejo zobje? … Če so “baby born” še po imenu novorojenčki, nebogljenčki, kaj delajo z drsalkami na nogah!? A ne pusti to otroku malo napačne predstave?

Ne dohajam industrije igrač, res ne …

Lucija Hrastar