Ni veliko možnosti, da bi premirje vodilo v mirno razrešitev ukrajinske državljanjske vojne

Potem ko je t. i. normandijska četverica – nemška kanclerka Angela Merkel, francoski, ruski in ukrajinski predsedniki Francois Hollande, Vladimir Putin in Petro Porošenko – dosegla dogovor o mirovnem sporazumu, ki so ga podpisali tudi proruski separatisti in kontaktna skupina za Ukrajino (Rusija, Ukrajina in Ovse), jih je mnogo dvomilo o spoštovanju le tega.

“Bolj ko se je približevalo premirje v Ukrajini, bolj sta obe strani s topništvom obstreljevali druga drugo, kot bi želeli čim bolje izkoristiti vsak trenutek do konca spopadov. Pokalo je vedno bolj, ko so uporniki skušali od obkoljenih ukrajinskih vojakov iokoli Debalceva ztrgati čim več ozemlja  in ko je bataljon Azov na jugu, pri Mariupolu, šel v ofenzivo. Medtem se je že naznanjalo, da uporniki premirja ne bodo spoštovali v Debalcevu, češ da je za frontno črto, pripadniki Desnega sektorja pa sploh ne, ker ne priznavajo sporazuma v Minsku.

Aleksandr Lukašenko je pred leti veljal za zadnjega diktatorja v Evropi, napovedovali so mu barvno revolucijo, zdaj pa je postal dober gostitelj, ki je v Minsku gostil ruskega predsednika Vladimirja Putina, ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskega predsednika Francoisa Hollanda.

Po šestnajstih urah pogovorov, so voditelji končno uspeli sprejeti sporazum o premirju, ki predvideva umik težkega orožja in spremembe v ustavnem ustroju ukrajinske države, ki bi uporniškima pokrajinama Lugansk in Doneck dal več avtonomnosti. Ni veliko možnosti…” več podrobnosti v nadaljevanju zapisa.