O homoseksualnosti kot modi, Stožicah kot spomeniku teptanja človekovih pravic in še čem

Na Drugem svetu smo zbrali nekaj zanimivih izjav, mnenj, komentarjev, zapisanih na blogih, forumih, spletnih straneh …

Seveda se niti slučajno ne strinjam s poslancem Francetom Cukjatijem, ki ima homoseksualnost za bolezen. Sam namreč v njej pogosto vidim predvsem modo in neko precej vplivno združbo, ki nam hoče dopovedati, da o nečem ne moreš soditi, če tega nisi poskusil.
(Marko Jenšterle v zapisu o aktualni problematiki sprejemanja družinskega zakonika)

Komunistični veljaki so imeli vselej neskončno voljo kritizirati krivičnost starih vladarjev, jim očitali kup neresničnih in zlaganih stvari, čeprav so vladali iz njihovih palač, jedli za njihovimi mizami, z njihovim srebrnim priborom ter uživali v zbirkah umetnin in zakladih, ki so jih oni ustvarili.
(Bloger Isaurus o naravi komunističnih naslednikov monarhističnih voditeljev)

“Ko bo preiskovalna komisija delo končala – najverjetneje po sili zakona ob koncu parlamentarnega sklica – o morebitni vpletenosti vodilne stranke prejšnje vladne koalicije in današnje opozicije (naj rečem naravnost: Janeza Janše) v nastanku, razvoju in propadu omenjenih predvolilnih postil ne bomo vedeli nič več, a bomo imeli vsaj preiskovalno komisijo.”
(Vojko na Razgledih o napovedani parlamentarni raziskovalni komisiji o brezplačnikih Slovenski tednik in Ekspres)

“Ta objekt (stadion Stožice op.) bo nekoč Ljubljani in Ljubljančanom v ponos. V resnici pa bo predstavljal spomenik poteptanim temeljnim človekovih pravicam ljudi, ki so ga gradili dan in noč, v mrazu in snegu za človeka nedostojno plačilo.”
(sekretar sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Oskar Komac)

Odkar je župansko žezlo v Ljubljani prevzel zoran janković, se jaz v tem mestu počutim zelo nelagodno. V bistvu nikdar ne vem, kdaj me bodo na nov, domiseln način udarili po žepu in nevarnost preži praktično na vsakem koraku. Položnica od tu, položnica od tam. Mestni redarji, urbani avtomati, radarji, žeparji.  Priložnosti kolikor hočeš.
(Dr. Onyx)

Upam, da mi otroci iz šole ne bodo prinesli tega sranja domov.
Sramota za borce. Tisti, ki so se res borili ali celo padli, so to počeli zato, da bi bilo narodu boljše, ne pa, da bi se po 65-ih letih še vedno kregali zaradi politike, ki je bila takrat ravno tako umazana, kot danes.
(Robert Kaše v komentarju na rtv.si o “Kvizu NOB”, ki ga je v slovenske šole lansirala Zveza združenj borcev za vrednote NOB)

“That was really inspiring! Ne samo scenarij za film, ampak tudi za razvajeno otročad današnjega časa, ki začnejo tečnariti že ob najmanjših problemih.”
(Uporabnik rtvslo.si SimZy v komentarju na olimpijsko zgodbo Petre Majdič)