Le še en v seriji krvavih konfliktov na Korejskem polotoku
(Piše: Sašo Ornik) Imenovanje naslednika ljubega vodje je v Severni Koreji izredno pomembna stvar, ki jo spremlja skrbno ustvarjanje podobe novega voditelja. Voditelj, pravzaprav skoraj kralj zaprtega hrčkovega kraljestva, kot stalinistični državi pravijo nekateri, ne more biti kdorkoli. Kim Jong Un, ki ga je dobri očka Kim Jong Ill že skoraj postavil za svojega naslednika, je postal general s štirimi zvezdicami, ne da bi kdajkoli storil karkoli pomembnega v oboroženih silah. A kot so opazili zunanji opazovalci, je mali Kim kar precej rejen, nekaj zanimivega za državo, v kateri ogromno ljudi tolče lakoto in se mora zanašati na mednarodno pomoč, da, celo na pomoč iz Južne Koreje.
Nekateri južnokorejski spletni komentatorji so se prav norčevali iz debelosti mladega Kim Jong Una, nekdo ga je na spletu označil za debelo severnokorejsko svinjo, drugi se je spraševal, le kaj družina vladajočih Kimov je, da je tako debela, medtem ko drugi stradajo. Ne, tukaj ni kaj veliko ljubezni, kar glede na zgodovino ni nobeno presenečenje.
Topniško obstreljevanje, v katerem sta na južnokorejskem otoku Jeonpjeong bila ubita dva vojaka, ranjeni pa so bili tudi civilisti in uničena poslopja, je le še eden v seriji spopadov med obema državama, ki od konca vojne na polotoku leta 1953 nista podpisali mirovnega sporazuma in sta tako tehnično še vedno v vojni. Pred meseci je severnokorejska podmornica potopila južnokorejsko korveto Cheonan, pri čemer je bilo ubitih 46 mornarjev. Takšnih pomorskih spopadov je bilo še nekaj, sever pa si je roke umazal tudi s terorizmom, ko je podstavljena bomba leta 1987 uničila južnokorejsko potniško letalo, pri čemer je bilo ubitih 115 ljudi, njihovi komandosi pa so leta 1968 izvedli napad na predsedniško palačo v Seulu, kjer so jih zadnji hip ustavili in vseh 32 pobili.
Obstreljevanje, v katerem sta bila zdaj ubita dva vojaka in ranjenih 15 vojakov in civilistov in zaradi katerega se je južnokorejski vrh sestal v zaklonišču v prestolnici, da bi odločil odziv, zgodovinsko niti ni najhujši incident. V preteklih desetletjih je že večkrat kazalo na izbruh vojne, a do te ni nikoli prišlo. Prava vojna bi sicer bila pogubna za cel polotok, lahko pa bi se še razširila. Še pred leti je veljalo, da lahko severnokorejsko topništvo uniči večje dele južnokorejske prestolnice, ki leži zelo blizu meje. Po izračunih bi lahko v štiriindvajsetih urah umrlo do milijon ljudi. Torej, za vsesplošno uničenje v Pjongjangu niti ne potrebujejo jedrskega orožja, ki ga vsekakor imajo. Kakor je na obisku (nikakor ne naključnem) spoznal Američan Siegfried Hecker, Severna Koreja napreduje na jedrskem področju kljub mednarodnim sankcijam in bi obsežna vojna lahko vključevala uporabo jedrskega orožja.
Severnokorejski režim z grožnjami in nasiljem v šahu drži celo soseščino. Vsaka mednarodna intervencija bi za posledico imela ogromne človeške žrtve. Ker je Kitajska zaščitnik režima v Pjongjangu, bi lahko napad ameriških sil privedel do hude zaostritve razmer v regiji in morebiti celo do kitajskega vojaškega posredovanja, s čimer bi se ponovila vojna iz let 1950-53, verjetno s povsem istim rezultatom, zastojem in nadaljnjo razdelitvijo severa in juga. Veliko uničenja za nič. Jug, ki je v neprimerno boljšem stanju kot sever, pred kratkim so tam celo gostili srečanje G 20 in se s tem zelo ponašali, saj Južna Koreja dejansko spada med gospodarske čudeže, nima nobenega interesa po nepotrebnem tvegati vojne.
Zdi se torej, da niti izgubljena življenja razmer na polotoku ne bodo bistveno spremenila. Le ZDA bodo pridobile na vplivu, saj bodo v Seulu in tudi Tokiju ob takšni grožnji, kot jo predstavlja režim v Pjongjangu, vztrajali v zavezništvu in si želeli še več ameriške vojaške prisotnosti. Še pred zadnjim napadom severa je tako južnokorejski obrambni minister Kim Tae-young dal vedeti, da njegova vlada razmišlja o povabilu Američanom, naj na njihovem ozemlju namestijo jedrsko orožje.
Kljub vsemu pa je strah, da stvari ne pobegnejo izpod nadzora in izbruhne prava vojna, prisoten.
Sašo Ornik
Sodelujte v anketi DS o tem, ali Severna Koreja predstavlja grožnjo svetovnemu miru (levi stolpec).
Sašo Ornik – Jin je uveljavljeni blogerski politični komentator, avtor bloga Jinov svet. Na Drugem svetu kot gostujoči bloger spremlja aktualno politično dogajanje v Sloveniji in svetu.
Arhiv kometarjev Saša Ornika na Drugem svetu