Si lahko Janša privošči, da ne zbere 40,000 podpisov?

Odgovor na to vprašanje se zdi trivialen: če Janša zgreši to znamko, je to znak, da njegov vpliv na mobilizacijo lastne baze usiha. In da je pač preteklost.

Vendar ima odgovor lahko tudi bolj kompleksne korenine. Šibka aktivnost v prvih tednih glede zbiranja podpisov je nakazovala, da so Janševi dali načelno podporo referendumu s figo v žepu.

Špekulacije o tem, zakaj, so različne. Referenduma si Janševi niso zares želeli, ker bi s tem bodisi ogrozili posle, ki si jih pri drugem tiru obetajo družinska podjetja Janševega prijatelja Viktorja Orbana bodisi zato, ker so dogovorjeni z vlado glede skorajšnjega oblikovanja holdinga med “Janševimi” Slovenskimi železnicami in Luko Koper.

Vendar se meni zdijo te špekulacije, čeprav temeljijo na dejstvih, dokaj šibke. Niso “racionalne”. Prvič, vsak opozicijski politik bi si želel navrtati koalicijsko vlado, tako da ji zakuha neroden referendum, ki se razvije v glasovanje o zaupnici vladi.

In drugič, čeprav so Janševi fantje glede prihodkov od gradnje 2. tira že sedaj “pri koritu” (na DRI in na ŽGP), bo korito veliko večje, če bo Janševa stranka na oblasti. Kontrolirati milijardno investicijo in izbore na razpisih je najslajša zadeva za stranko na oblasti. Nekaj sto mio evrov lahko ponikne v “prave” žepe … več (piše: Jože P. Damijan).